Te napake s hortenzijami septembra ne boste mogli več popraviti
Vas ob koncu poletja mikajo škarje? Pri obrezovanju hortenzij septembra lahko ena napačna poteza odloči, kako bogato bodo cvetele prihodnje leto.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Ko se veličastna poletna socvetja hortenzij obarvajo zelenkasto, rjavkasto ali vinsko rdeče, grmi pa izgubijo svojo urejeno obliko, se marsikomu zdi, da je napočil čas za jesensko čiščenje. Toda škarje, s katerimi bi v začetku septembra odstranili odcvetela socvetja in skrajšali predolge poganjke, lahko pri nekaterih hortenzijah odrežejo tudi cvetove prihodnjega leta.
Pravilnega odgovora na vprašanje, ali lahko hortenzijo jeseni obrežemo, namreč ni mogoče dati, dokler ne vemo, katera hortenzija raste na vrtu. Nekatere cvetijo na lanskih poganjkih, druge pa na lesu, ki zraste šele spomladi. Prav od te razlike je odvisno, ali bomo z jesensko rezjo odstranili že zasnovane cvetne brste ali pa grmu ne bomo bistveno škodovali.
Pri velelistnih hortenzijah je za rez že prepozno
Največ previdnosti zahtevajo velelistne hortenzije (Hydrangea macrophylla), med katere sodijo priljubljene sorte z velikimi kroglastimi ali ploščatimi, tako imenovanimi čipkastimi socvetji. Večina klasičnih sort cveti na starem lesu. To pomeni, da se bodo cvetovi prihodnjega poletja razvili na poganjkih, ki so zrasli letos in bodo na rastlini prezimili.
Če takšen grm septembra skrajšamo ali ga s škarjami oblikujemo v pravilno kroglo, lahko skupaj z vršički odstranimo tudi že nastajajoče cvetne brste. Posledice se ne pokažejo takoj. Rastlina lahko prihodnjo pomlad normalno odžene in se gosto olista, vendar bo cvetov malo ali jih sploh ne bo. Ker je videti sicer zdrava, pogosto niti ne pomislimo, da je bilo za skromno cvetenje krivo jesensko obrezovanje.
Na starem lesu cvetijo tudi hrastovolistna hortenzija (Hydrangea quercifolia) in številne sorte gorske hortenzije (Hydrangea serrata). Pri njih pozno poleti in jeseni ne krajšamo zdravih poganjkov. Če je oblikovalna rez res potrebna, jo opravimo takoj po cvetenju, še preden rastlina začne zanesljivo pripravljati cvetne zasnove za naslednjo sezono. Natančen čas ni določen samo s koledarjem, temveč je odvisen tudi od sorte, vremena in podnebja, zato je v septembru najvarneje, da škarje pospravimo.
Odcvetela socvetja niso znak, da je treba grm porezati
Posušena socvetja lahko delujejo neurejeno, vendar jih pri kroglastih velelistnih hortenzijah brez težav pustimo na grmu čez zimo. Njihova papirnata struktura je lep okras jesenskega in zimskega vrta, obenem pa lahko brstom neposredno pod socvetjem ponuja nekaj zaščite pred mrzlim vetrom in nenadnimi temperaturnimi spremembami.
Spomladi, ko začnejo brsti nabrekati in lahko jasno ločimo živi del poganjka od poškodovanega, staro socvetje odrežemo tik nad prvim močnim parom zdravih brstov. Pri tem ne režemo globlje v poganjek samo zato, da bi bil grm videti bolj enakomeren. Če želimo posušeno socvetje že jeseni uporabiti za dekoracijo, odrežemo le kratek pecelj tik pod njim in ne cele veje.
Tudi odstranjevanje socvetij samo po sebi ni vedno škodljivo, težava pa nastane, kadar ne vemo, kje so brsti, in skupaj s cvetno glavo odrežemo še večji del poganjka. Posebej nevarno je striženje z motornimi ali ročnimi škarjami za živo mejo, saj pri njem brez izbire odstranimo vrhove številnih vej.
Vseh hortenzij ne obrezujemo enako
Drugačna pravila veljajo za lataste hortenzije (Hydrangea paniculata) in drevesaste hortenzije (Hydrangea arborescens), med katere spada tudi priljubljena ‘Annabelle’. Te cvetijo na novih poganjkih, ki se razvijejo spomladi. Cvetnih nastavkov za prihodnje leto zato septembra še ne nosijo na obstoječih vejah.
Kljub temu tudi teh hortenzij ni treba obrezovati že zgodaj jeseni. Njihova posušena socvetja so lahko lep zimski okras, glavno rez pa je primerneje opraviti proti koncu zime ali zgodaj spomladi, preden se začne intenzivna rast. Takrat odstranimo šibke in poškodovane poganjke ter preostale smiselno skrajšamo glede na vrsto, starost in želeno velikost grma.
Pri določanju skupine se ne zanašajmo samo na barvo ali obliko socvetja. Stožčasta socvetja so značilna za lataste hortenzije, vendar jih ima tudi hrastovolistna hortenzija, ki cveti na starem lesu. Bela barva prav tako ni zanesljiv znak, saj so lahko bele tako velelistne kot drevesaste hortenzije. Najbolje je preveriti etiketo oziroma ime vrste in sorte. Če tega podatka nimamo, je varneje, da grma ne krajšamo, dokler ne ugotovimo, na katerih poganjkih cveti.
Dodatno izjemo predstavljajo sodobne večkrat cvetoče oziroma remontantne sorte velelistnih in nazobčanih hortenzij. Te lahko razvijejo cvetove na starem in novem lesu, zato po poškodbi ali nepravilni rezi pogosto vseeno zacvetijo. Vendar tudi pri njih brez potrebe ne odstranjujemo lanskih poganjkov, saj je prvo in navadno najbogatejše cvetenje pogosto odvisno prav od ohranjenih brstov na starem lesu.
PREBERITE TUDI:
Kaj lahko septembra kljub temu odrežemo?
Ne glede na vrsto lahko odstranimo polomljene, močno poškodovane ali obolele veje. Poganjek odrežemo do zdravega lesa oziroma pri osnovi, če je odmrl v celoti. Z odločitvijo, ali je veja res suha, je včasih bolje počakati do pomladi. Takrat bo po nabrekanju brstov veliko lažje videti, kateri deli so preživeli zimo.
Pri starejših velelistnih hortenzijah lahko spomladi postopoma odstranimo tudi posamezen najstarejši poganjek pri tleh in tako spodbudimo pomlajevanje grma. Vendar to ne pomeni, da vsako leto skrajšamo vse veje. Močna rez lahko povzroči bujno rast listov, cvetenje pa prestavi ali občutno zmanjša.
Če hortenzija ovira pot ali je za prostor prevelika, trajno rešitev le redko predstavlja vsakoletno striženje. Bolj smiselno je razmisliti o presaditvi v času mirovanja ali o izbiri sorte, katere končna velikost ustreza razpoložljivemu prostoru.
Septembra hortenzija potrebuje predvsem vodo
Čeprav naj škarje pri večini velelistnih hortenzij počivajo, grma ne smemo prepustiti suši. Hortenzije imajo razmeroma plitev koreninski sistem in velike liste, skozi katere izgubljajo veliko vode. Daljše sušno obdobje ob koncu poletja lahko oslabi rastlino prav v času, ko dozorevajo poganjki in se razvijajo zasnove prihodnjih cvetov.
Zalivamo redkeje, vendar temeljito, tako da se navlaži celotno območje korenin. Pogostost prilagodimo temperaturam, padavinam in vrsti tal, ne pa vnaprej določenemu urniku. Površinsko vsakodnevno škropljenje ni ustrezno, še posebno če listje ostane mokro čez noč, saj lahko takšne razmere spodbujajo razvoj listnih pegavosti in pepelaste plesni.
Okoli grma lahko obnovimo približno od pet do sedem centimetrov debelo plast organske zastirke, ki zmanjšuje izhlapevanje in blaži nihanje temperature tal. Zastirke ne nasujemo neposredno ob poganjke, saj stalna vlaga ob njihovem vznožju ni zaželena.
Z gnojili ne spodbujajmo pozne rasti
V začetku jeseni hortenzij ne gnojimo z večjimi odmerki dušikovih gnojil. Dušik spodbuja rast mehkih novih poganjkov, ki pred mrazom morda ne bodo dovolj dozoreli. Če rastlina kaže znake pomanjkanja, najprej preverimo razmere v tleh, saj bledi ali rumeni listi niso nujno posledica pomanjkanja hranil. Povzročijo jih lahko tudi previsok pH, zastajanje vode ali težave s koreninami.
Odpadlo listje z izrazitimi pegami sproti poberemo in odstranimo, da zmanjšamo količino povzročiteljev bolezni, ki bi lahko prezimili ob rastlini. Zdravo listje in druga organska snov pa lahko ostaneta del vrtnega kroženja hranil oziroma ju odložimo na kompost.
V začetku septembra torej ni čas za temeljito preoblikovanje hortenzij. Pri vrstah, ki cvetijo na starem lesu, je najpomembnejše prav tisto opravilo, ki ga opustimo. Če pustimo letošnje zdrave poganjke in njihove brste pri miru, bomo za bogato cvetenje prihodnje leto v resnici naredi največ.
Najlepši nasveti za vrtnarjenje dostavljeni neposredno v vaš e-nabiralnik.
