Kakšna pravila moramo upoštevati, če želimo pridelati lastna semena rastlin?
Ste morda sedaj, ko veliko rastlin že semeni, pomislili, da bi pridelovali lastna semena? Marsikdo je spoznal, da je doma pridelano seme, če je seveda pridelano pravilno, bolje kaljivo, vrtnine iz njega pa okusnejše. A ni dovolj, da seme le poberemo ... Preverite, kaj je ob tem tudi treba vedeti in upoštevati.
Nekoč posebne besede o tej temi niso bile potrebne, saj so znanje o pridelovanju semena hčerke dobile od svojih mater. Potem pa se je na policah trgovin pojavilo seme, ki je bilo, roko na srce, sprva zelo kakovostno, celo pogosto bolj kot pri domačem semenu. Trgovine so nam približale tudi širši sortni izbor … In ker je počasi začelo primanjkovati časa za delo na vrtovih, je bilo lažje iti po seme v vrtni center.
PREBERITE TUDI:
A žal je danes postala kakovost kupljenega semena vedno bolj vprašljiva, prav tako pa smo ugotovili, da so naše stare, domače sorte okusnejše od tujih. Vse to je marsikoga spodbudilo, da je spet želel pridelovati seme doma, a se pri tem pogosto ugotovi, da se je potrebno znanje skoraj v celoti izgubilo. Spregleda se že prvo pravilo, in to je, da je pridelava semena pogosto težko združljiva z uporabo vrtnin za prehrano. Tako ni nenavadno, da ob neupoštevanju osnovnih naravnih zakonitosti pogosto seme, v katero je bilo sicer vloženo veliko truda, ni kakovostno, zato nas čaka prvo razočaranje že pri kaljivosti, pozneje pa smo razočarani tudi nad vrtninami, ki zrastejo iz njega.
Za seme vedno le najboljše rastline
Glavno pravilo pri pridelavi semena je, da za seme vedno izberemo izključno najboljše rastline. Že ta prva naloga je za marsikoga dokaj težka. Vedno je namreč naša prva želja odrezati in pojesti najlepše, kar zraste. Najpogosteje ljudje pri pridelovanju solate (motovilca …) rastline, ki jim jih ni uspelo pojesti ali prehitro zacvetijo, kar pustijo za seme. Pa tega ne smemo početi!
Ste že slišali izraz pozitivna odbira? Če boste iz leta v leto pustili cveteti in semeniti rastline po naključju, iz tega, česar vam ni uspelo pobrati, boste slej ko prej ugotovili, da vaša glavnata solata ne bo več delala tako lepih, zaprtih glav, motovilec pa bo zacvetel izredno hitro spomladi, po že dveh ali treh dneh sonca, in od pridelka ne bo veliko. Podobno se lahko zgodi za praktično vse rastline, ki jih semenimo …
A če boste za seme vedno pustili tiste glave solate, ki so bile najlepše, največje, ki so najpozneje zacvetele, bo vaša solata vedno boljša, bolj zdrava in bo imela vedno višji pridelek. Taka pozitivna odbira, torej razmnoževanje vedno najlepših in seveda najbolj tipičnih, tudi izenačenih rastlin, je prvi pogoj za kakovostno pridelavo lastnega semena.
Vedno poberemo seme prvih ali drugih cvetov
Rastlina je mati, seme je njen otrok. Mama vedno naredi vse za svojega otroka, enako velja za rastline. V seme vlagajo vso svojo energijo. Dokler je rastlina še mlada in zdrava, je sposobna v seme vložiti veliko energije oz. hrane. Ta je pomembna tako za hitro, kakor tudi za dolgo kaljivost semena. Kalček namreč dobiva prav vso hrano iz semena vse do prvih pravih listov. To pa je kar dolgo. Če rastlina kali počasi – eden izmed razlogov je lahko tudi seme, ki ni bilo pravilno pridelano – se lahko zgodi, da zalog hrane in energije v semenu zmanjka prej, kot jo je rastlina sposobna pridelati sama. Rastlina ob tem seveda propade, pa čeprav vidimo, da je že kalila. To nas velikokrat zelo zmede, včasih pa za izginotje cele grede vzkaljene solate obtožimo celo polže.
Zapomnite si, da je v prvih cvetovih in prvih semenih vedno največ energije. Tako seme zato ostane kaljivo več let. Tudi sama zelo dobro vem, da je prvi stročji fižol najslajši, in težko ga je žrtvovati. A je res idealen za seme, saj v njem še ni jajčec fižolarja, seme pa je zdravo in polno energije. Če za seme pustimo tiste zadnje, skoraj zimske stroke fižola, ki nam jih morda niti ne uspe pravočasno pospraviti, bo z vznikom, pa tudi z zdravjem rastlin naslednje leto lahko veliko težav. Pa še skoraj zanesljivo si z zadnjim semenom v skladišče prinesemo tudi jajčeca fižolarja.
Korenčkov prvi cvet je vedno največji, hkrati pa je največje in s tem tudi najbolj kakovostno seme prvih cvetov. Tako vedno pazite, da zaradi čakanja na dozorelost zadnjega semena ne izgubite prvega. To je pogosto pri motovilcu, solati, endiviji, radiču in še kje.
Obstaja pa še en razlog, zaradi katerega je seme prvih in drugih cvetov bolj kakovostno. Nekatere vrtnine, med njimi so paradižnik, paprika, čiliji, solata, fižol, grah itd., so sicer samoprašne. To pomeni, da v teoriji ne bi smelo priti do križanja z drugimi sortami iste vrste. A ker v naravi ni nič samoumevno, je ta samoprašnost zagotovljena samo do neke mere. Na začetku cvetenja je rastlina močna, odporna, navadno je tudi vreme ugodno in takrat je križanje izredno redko. Ko pa je cvetov vedno več, vreme vedno bolj vroče, vetrovno ali pa pozneje v jeseni spet hladno, je možnost, da se je rastlina oprašila z neželenim cvetnim prahom, veliko večja. Ta razlog je najpomembnejši pri fižolu in paradižniku, seveda pa tudi pri papriki in jajčevcu.
Za semenice skrbimo tako kot za noseče matere
Semenice so rastline, ki nosijo seme. Če bodo zdrave in vitalne one, bo zdravo in vitalno tudi seme. Vedite tudi, da se zelo veliko bolezni prenaša s semenom. Zato bolne in onemogle rastline ne morejo biti nosilke zdravega, vitalnega semena.
Za seme vedno pustimo dovolj veliko število rastlin
Razmnoževanje rastlin ima popolnoma enake pogoje kakor razmnoževanje živali. Nikoli ne boste razmnoževali živali, ki so v sorodstvu. Že zelo daleč nazaj je človek v ta namen uvedel rodovnike oz. rodovne knjige. Enako je pri rastlinah. Če pustite za seme samo eno rastlino, boste naslednje leto posejali same brate in sestre. Ko pa boste iz teh rastlin nabirali seme, boste imeli potomce iz najbližjega sorodstva. Tega v čredi krav ali ovc zagotovo ne bi naredili, kajne?
Torej moram za seme vedno nabrati seme iz več rastlin. Ob tem seveda naletimo na logično vprašanje, koliko rastlin je dovolj. Strokovna literatura zahteva vsaj 50 do 60 rastlin, praksa pa kaže, da lahko razmnožujemo med 15 do 20 rastlin. A to je minimum, tega nikoli ne pozabite, sicer boste v nekaj letih zaradi razmnoževanja v preozkem sorodstvu imeli veliko deformiranih, nepravilnih rastlin ali seme celo ne bo več kalilo.
Križanje
Ja, tudi na ta trenutek pogosto pozabimo ali pa zanj sploh ne vemo. Rastline se seveda križajo (oženijo) med seboj. Tega pa si ne želite. Med seboj se lahko križajo rastline iste vrste, torej sorte med seboj, tako da lahko hkrati na manjši površini pridelujete samo seme ene sorte. Nekatere vrtnine se križajo tudi z divjimi sorodnicami. To so korenček, pastinak, endivija in radič. Te rastline ne smejo rasti oz. cveteti na travniku v bližini mesta, kjer pridelujete seme. V nekaj primerih se križajo med seboj vrste, ki so si še vedno v ozkem sorodstvu. To so kapusnice, zelje, cvetača, brokoli in ohrovti. Prav tako se med seboj križata blitva (mangold) in rdeča pesa oziroma vse pese. Redkeje, a možno je tudi, da se med seboj križata peteršilj in zelena. Turški (laški fižol, keber, kostanjevka …) lahko opraši navadni visoki fižol in ga »pokvari«.
Kako pa lahko tak kaotični miks preprečimo? Rastline, ki cvetijo in od katerih želimo pobirati seme, morajo rasti v dovolj veliki razdalji med seboj, še posebej, če cvetijo istočasno. Ta razdalja je od 100 do 300 metrov, odvisno od rastlinske vrste. Če prostora nimate dovolj, lahko sicer eno sorto tudi prekrijete z gosto mrežo in tako opraševalcem onemogočite dostop. A v tem primeru boste morali za opraševanje poskrbeti sami … Modra rešitev je tudi, da pridelujete seme posameznih sort in vrst v različnih letih.
Manj možnosti za križanje je pri solatah, ki so skoraj 100-odstotno samoprašnice. Tudi fižol, grah in bob se povečini oprašijo z lastnim cvetnim prahom, zato pri njih pazite le, da ne pobirate semena z rastlin fižola, ki rastejo preblizu turškega fižola.
Vroča tema - križanje paprik, feferonov in čilijev
Ker se o tem vedno več govori, se bom na tem mestu še posebej ustavila. Vse, kar je napisano zgoraj, je seveda namenjeno pridelovanju semena. Ob tem vas ne želim prestrašiti in vas zapeljati, da ne boste več želeli saditi na vrtu skupaj feferonov (posebej ostrih), paprike in čilijev. Ko govorim o križanju, govorim seveda o naslednji generaciji. Res je, če boste skupaj sadili te plodovke, je možnost, da pride do križanja ostrih čilijev in sladke paprike, velika. A če se boste spomnili, je otrok (križanec rastline) seme. Torej bodo rastline, ki bodo zrasle iz tega semena, morda imele oster okus, tudi če boste pobrali seme iz sladke paprike ali feferonov. A to se bo poznalo šele v naslednjem letu. V tekočem letu, ko rastejo te rastline skupaj na vrtu, pa plodovi sladkih paprik ne bodo ostri. Še manj bo ostra katera koli druga rastlina, kot se nekateri bojijo.
Torej, če ne pobirate lastnega semena za naslednje leto, lahko rastejo vsi, paprika, sladki feferoni, ostri feferoni in čiliji, skupaj na isti gredi. Če pa pobirate seme, to žal ne bo šlo. V tem primeru bi morale biti rastline narazen vsaj 150 metrov. Ko enkrat pride do križanja, se ostrine ne boste mogli več znebiti in sladka (neostra) sorta bo za vselej izgubljena. Za lažje razumevanje še malce hudomušna primerjava – če ležeta skupaj temnopolta in svetlopolta oseba, bosta taki ostali tudi po skupaj prebiti noči. Morebitni potomec pa bo zanesljivo temnejše polti.
Za konec
Seveda je pri pridelovanju semena priporočljivo vedeti še marsikatero podrobnost, v prispevku pa sem izpostavila osnovne zakonitosti, ki jih ne smete pozabiti. Spodbujam vas, da poskusite in ob vseh zahtevah nikar ne izgubite volje. Saj veste – kjer je volja, se vedno najde tudi pot. Tudi za pridelavo lastnega semena. A vendar vas moram še zadnjič opozoriti: prav vse zapisano zgoraj je osnova za pridelovanje dobrega, zdravega in kakovostnega semena. Če teh pogojev ne morete izpolnjevati, potem je vseeno bolje, da seme vsaj še nekaj časa kupujete v trgovinah.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
O avtorju
priljubljena inženirka agronomije, avtorica številnih vrtnarskih knjig, specialistka za zelenjadnice in okrasne rastline. Njeno knjižno uspešnico SEMENARSTVO – kako pridelati kakovostno seme, ki jo je izdala Založba Kmečki glas, lahko naročite na tel. št. 01 473 53 79 ali na e-naslovu karmen@czd-kmeckiglas.si. Več informacij o Mišinih knjigah poiščite na https://zalozba.kmeckiglas.com/pusenjak-misa/.
