Kako pravilno pridelati lastno seme in se izogniti napakam
Želite pridelati lastno seme? Miša Pušenjak razkriva, katere rastline izbrati, kako preprečiti križanje in zakaj prvo seme ni vedno za pojesti.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Ste tudi vi letos pomislili, da bi si pridelali lastno seme? Vedno več vrtičkarjev ugotavlja, da je doma pridelano seme, če je pridelano pravilno, bolje kaljivo, rastline iz njega pa pogosto okusnejše. A pri pridelavi semena ni dovolj, da ga ob koncu sezone preprosto poberemo. Če želimo kakovostno seme, moramo poznati nekaj osnovnih pravil.
Nekoč posebne razlage o tem niso bile potrebne, saj so znanje o pridelovanju semena hčerke dobile od svojih mater. Potem pa se je na policah trgovin pojavilo seme, ki je bilo, roko na srce, sprva zelo kakovostno, pogosto celo boljše od domačega. Poleg tega smo dobili veliko širši sortni izbor, časa za delo na vrtu pa je bilo vedno manj.
PREBERITE TUDI:
Danes je kakovost kupljenega semena pogosto vprašljiva, vse več ljudi pa ugotavlja, da so stare domače sorte okusnejše od številnih tujih. Zato se mnogi znova odločajo za pridelavo lastnega semena. Pri tem pa hitro ugotovijo, da se je znanje skoraj izgubilo. Že prvo pravilo se pogosto spregleda – pridelava semena je pogosto težko združljiva s pridelavo vrtnin za prehrano. Zato ni nič nenavadnega, da nas nepravilno pridelano seme najprej razočara s slabo kaljivostjo, pozneje pa še s slabšimi rastlinami.
Za seme vedno le najboljše rastline
Glavno pravilo pri pridelavi semena je, da zanj vedno izberemo izključno najboljše rastline. Prav to pa je za marsikoga najtežje. Naša prva želja je namreč, da najlepše pridelke pojemo. Pogosto ljudje za seme pustijo solato ali motovilec, ki ga niso uspeli pobrati ali pa je prehitro zacvetel. Pa tega ne smemo početi.
Ste že slišali izraz pozitivna odbira? Če boste iz leta v leto za seme puščali rastline po naključju, boste slej ko prej ugotovili, da glavnata solata ne dela več lepih, zaprtih glav, motovilec pa spomladi zacveti že po nekaj toplih dneh. Podobno velja za skoraj vse vrtnine, ki jih semenimo.
Če pa boste za seme vedno pustili tiste rastline, ki so bile najlepše, največje, najbolj zdrave in so najpozneje zacvetele, bo tudi pridelek iz leta v leto boljši. Prav pozitivna odbira, torej razmnoževanje najlepših, najbolj tipičnih in izenačenih rastlin, je prvi pogoj za kakovostno domače seme.
Vedno poberemo seme prvih ali drugih cvetov
Rastlina je mati, seme je njen otrok. Tako kot mama naredi vse za svojega otroka, rastlina v seme vloži vso svojo energijo. Dokler je mlada in zdrava, lahko vanj shrani največ hrane, od katere je odvisna kaljivost in začetna rast. Kalček namreč vse do prvih pravih listov živi izključno od zalog v semenu. Če jih zmanjka prezgodaj, lahko propade, čeprav je že vzkalil.
Zapomnite si, da je v prvih cvetovih in prvih semenih vedno največ energije. Takšno seme ostane kaljivo več let. Tudi sama zelo dobro vem, da je prvi stročji fižol najslajši in ga je težko žrtvovati. A prav ta je najbolj primeren za seme, saj v njem še ni jajčec fižolarja, seme pa je zdravo in polno energije. Če za seme pustimo zadnje, skoraj zimske stroke, bomo imeli prihodnje leto pogosto težave tako z vznikom kot z zdravjem rastlin, skupaj s semenom pa si lahko v skladišče prinesemo tudi jajčeca fižolarja.
Enako velja pri korenčku. Prvi cvet je največji, zato daje tudi največje in najbolj kakovostno seme. Pazite le, da zaradi čakanja na dozorevanje zadnjih cvetov ne izgubite prvih. To se pogosto dogaja pri motovilcu, solati, endiviji in radiču.
Obstaja pa še en razlog, zakaj je seme prvih cvetov kakovostnejše. Paradižnik, paprika, čiliji, solata, fižol in grah so sicer samoprašne rastline, vendar le do določene mere. Na začetku cvetenja je rastlina močna, vreme pa običajno ugodno, zato je možnost križanja zelo majhna. Pozneje, ko je cvetov več, temperature višje ali pa vreme nestanovitno, se možnost oprašitve z neželenim cvetnim prahom poveča. To je posebej pomembno pri fižolu, paradižniku, papriki in jajčevcu.
Za semenice skrbimo tako kot za noseče matere
Semenice so rastline, ki nosijo seme. Če bodo zdrave in vitalne one, bo zdravo in vitalno tudi seme. Vedite tudi, da se veliko bolezni prenaša prav s semenom. Zato bolne in onemogle rastline ne morejo biti vir kakovostnega semena.
Za seme vedno pustimo dovolj veliko število rastlin
Razmnoževanje rastlin ima popolnoma enake zakonitosti kakor razmnoževanje živali. Če za seme pustite samo eno rastlino, boste naslednje leto posejali same brate in sestre, z nadaljnjim razmnoževanjem pa bodo potomci vedno bolj v sorodstvu.
Zato vedno naberite seme z več rastlin. Strokovna literatura priporoča vsaj 50 do 60 rastlin, praksa pa kaže, da lahko uspešno razmnožujemo tudi 15 do 20 rastlin. A to je res minimum. Če boste število še zmanjševali, boste čez nekaj let dobili deformirane, manj vitalne rastline, seme pa lahko celo izgubi kaljivost.
Križanje
Na križanje pogosto pozabimo ali pa zanj sploh ne vemo. Rastline se med seboj križajo, tega pa pri pridelavi semena ne želimo. Med seboj se lahko križajo različne sorte iste vrste, zato na manjši površini pridelujte seme le ene sorte.
Nekatere vrtnine se križajo tudi z divjimi sorodnicami. Mednje sodijo korenček, pastinak, endivija in radič, zato v bližini semenic ne smejo cveteti njihove divje sorodnice. Med seboj se lahko križajo tudi kapusnice – zelje, cvetača, brokoli in ohrovti –, prav tako blitva in vse pese. Redkeje se križata tudi peteršilj in zelena, turški fižol pa lahko opraši navadni visoki fižol.
Kako to preprečiti? Rastline, od katerih želite pobirati seme, morajo rasti dovolj narazen, še posebej, če cvetijo hkrati. Potrebna razdalja je od 100 do 300 metrov, odvisno od vrste. Če prostora nimate, lahko eno sorto prekrijete z gosto mrežo in opraševanje opravite sami. Dobra rešitev je tudi, da seme posameznih vrst pridelujete v različnih letih.
Manj možnosti za križanje je pri solatah, ki so skoraj stoodstotno samoprašne. Tudi fižol, grah in bob se večinoma oprašijo z lastnim cvetnim prahom, zato pri njih pazite predvsem, da semena ne pobirate z rastlin, ki rastejo preblizu turškega fižola.
Za konec
Pri pridelovanju semena je dobro poznati še marsikatero podrobnost, sama pa sem izpostavila osnovne zakonitosti, ki jih ne smete pozabiti. Spodbujam vas, da poskusite in ob vseh zahtevah nikar ne izgubite volje. Saj veste – kjer je volja, se vedno najde tudi pot. Tudi za pridelavo lastnega semena.
A vendar še zadnje opozorilo: vse zapisano je osnova za pridelavo dobrega, zdravega in kakovostnega semena. Če teh pogojev ne morete izpolniti, je še vedno bolje, da seme za zdaj kupujete v trgovinah.
Najlepši nasveti za vrtnarjenje dostavljeni neposredno v vaš e-nabiralnik.
O avtorju
priljubljena inženirka agronomije, avtorica številnih vrtnarskih knjig, specialistka za zelenjadnice in okrasne rastline. Njeno knjižno uspešnico SEMENARSTVO – kako pridelati kakovostno seme, ki jo je izdala Založba Kmečki glas, lahko naročite na tel. št. 01 473 53 79 ali na e-naslovu karmen@czd-kmeckiglas.si. Več informacij o Mišinih knjigah poiščite na https://zalozba.kmeckiglas.com/pusenjak-misa/.
