Mateja J. Potočnik

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

»Krapi so bili vidno omotični, manjši pa so se drug za drugim začeli obračati na hrbet. Ukrepati je bilo treba takoj, sicer bi prišlo do množičnega pogina rib,« pripoveduje Danijel Lisec, predsednik Ribiške družine Hrastnik, kjer so izvedli intervencijsko akcijo, kakršne v teh krajih ne pomnijo. Zasavje ni izjema. Zaradi visoke temperature stoječih voda in pomanjkanja kisika se s podobnimi težavami spoprijemajo tudi druge ribiške družine po Sloveniji. Na udaru sta tako preživetje rib kot ribiški turizem.

arhiv Ribiške družine Hrastnik

Fantje, ni časa, gremo!

Intervencijska akcija je trajala pet dni, od jutra do večera, vzdrževanje razmer v ribniku pa poteka še danes. »To se je pripetilo prvič, odkar imamo v upravljanju ribnik Ojstro. K sreči smo hitro ukrepali. V ribnik smo namestili aerator – to je posebna naprava, ki meša zrak z vodo in jo bogati s kisikom. Poglejte, videti je kot nekakšna fontana, kajne?« pokaže proti sredini ribnika predsednik Danijel Lisec in nas popelje še do električne potopne črpalke, ki so jim jo posodili gasilci.

arhiv Ribiške družine Hrastnik

»Morali smo poklicati gasilce, da so prečrpavali vodo in vanjo še dodatno dovajali kisik.« Prizor v prvih dneh je bil skoraj veličasten. Dolgi curki vode iz gasilskih cevi so se v visokih lokih vračali v ribnik, z njimi pa tudi upanje, da bodo ribe preživele. Ribiči in gasilci so vsak po svojih močeh reševali življenje v ribniku. Nekateri v vodi, drugi na čolnu, tretji na kopnem – mokri, utrujeni in prepoteni zaradi neusmiljene vročine. »Fantje so celo svoj dopust zamenjali za delo ob ribniku,« ne skriva hvaležnosti predsednik, ki si je pošteno oddahnil, ker jim je uspelo preprečiti večji pogin rib.

arhiv Ribiške družine Hrastnik

Intervencijski odlov

Kakšno je stanje po burni akciji? »Pozna se, da aerator nenehno meša vodo in nekoliko znižuje njeno temperaturo. Pomaga tudi veter, saj na tem območju pogosto prijetno piha. A letošnje poletje je res ekstremno. Temperatura vode 50 centimetrov pod gladino je 27 stopinj Celzija, na površini pa dosega kar 30 stopinj.«

Ukrepanje zato ni zajemalo le ohlajanja in prezračevanja vode. Ker je šlo za reševanje, so morali izvesti tudi intervencijski odlov ter del rib preseliti v reko Savo. »S seboj smo imeli sode in kisik. Nekaj rib smo previdno dali vanje in jih odpeljali v Savo. To je bil res skrajen ukrep. Če selitve ne bi izvedli, bi zaradi pomanjkanja kisika prišlo do množičnega pogina. Ocenjujemo, da nam je z vsemi ukrepi uspelo rešiti približno 60 odstotkov rib v ribniku,« pravi Lisec in opozarja, da takšno preseljevanje ni preprosto. »V Savo je dovoljeno preseliti le avtohtone vrste rib, kot so mrena, platnica, klen in ogrica. Prav tako brez dovoljenja pristojne inšpekcije ni dovoljeno prestavljati rib iz enega ribnika v drugega.«

Mateja J. Potočnik

Udarec po žepu

Reševanje ribjega življa temelji na prostovoljnem delu članov Ribiške družine Hrastnik, ki se ob tem spopadajo tudi s finančnimi izzivi. »Težava je, ker na tem območju ni elektrike, zato za delovanje naprav uporabljamo agregat. V enem tednu smo porabili že 130 litrov bencina, kar je za nas velik strošek,« je zaskrbljen Danijel Lisec in razloži, da je to velika težava, saj od države ne prejemajo nobene pomoči.

Ribičem preglavice povzročajo tudi rjave alge, ki podnevi oddajajo kisik, ponoči pa ga porabljajo. »Ko se voda pregreje, se zaradi pomanjkanja kisika poveča vsebnost amonijaka, kar v kombinaciji z drugimi dejavniki pospeši rast rjavih alg, ki še dodatno izčrpavajo kisik iz vode,« pojasnjuje Anton Jecl, gasilec in član Ribiške družine Hrastnik, ki sodeluje pri tovrstnih intervencijah. »Rjave alge vodo obarvajo v rjavkaste, ponekod skoraj vijoličaste odtenke. Z dovajanjem vodnega curka in apnenjem dosežemo, da odmrejo, voda pa postopoma znova postane bistrejša.«

Mateja J. Potočnik

Vrt

Mojster ribnikov: Ob živih vodah ni komarjev

Ogrožene sladkovodne ribe

Težave pa niso omejene le na Zasavje. Pri Ribiški zvezi Slovenije (RZS) so prepričani, da bi lahko bilo letošnje poletje izjemno po številu tovrstnih intervencij sladkovodnih ribičev. »Ena od posledic podnebnih sprememb je pomanjkanje padavin poleti, kar vpliva na količino vode v vodotokih in vsebnost kisika v ribnikih. Tako kot je vse več ekstremnih vremenskih pojavov, kot so vročinski valovi, se žal povečuje tudi število intervencij za reševanje rib,« pojasnjuje mag. Igor Miličić, sekretar Ribiške zveze Slovenije.

arhiv Ribiške družine Hrastnik

Po njegovih besedah so bili takšni primeri še pred dvajsetimi leti precej redkejši. »K pregrevanju voda po našem mnenju pripomore tudi neselektivno odstranjevanje obrežne zarasti, zaradi česar obrežja vodotokov postanejo goloseki. Drevesa in visoki grmi bi s svojo senco ribam zagotavljali boljše razmere za preživetje, podobno kot drevoredi v parkih ljudem dajejo zavetje pred vročino. Razmere dodatno zaostruje tudi regulacija vodotokov. Ti postanejo kanali za čim hitrejše odvajanje vode, goli kamnometi pa poleti povzročajo njeno dodatno segrevanje prav v času, ko jo ribe najbolj potrebujejo.«

Ribnik Ojstro ni povsem običajen ribnik. Nastal je na nekdanjih rudniških površinah, kjer je nekdanji zbiralnik vode sčasoma zaživel kot življenjski prostor številnih živalskih vrst. V najglobljem delu meri 2,9 metra, v njem pa poleg želv in drugih vodnih prebivalcev plavajo tudi mogočni krapi, težki od tri do deset kilogramov. Napajata ga podtalnica in dotoki s pobočij, letos pa je zaradi dolgotrajne suše presahnil izvir s hriba, kar je razmere v ribniku še dodatno poslabšalo.

V vroči vodi zmanjkuje kisika

Da se z naraščanjem temperature vode zmanjšuje njena nasičenost s kisikom, potrjuje tudi Miha Ivanc, univ. dipl. biolog z Oddelka za sladkovodno ribištvo Zavoda za ribištvo Slovenije. »To je velika težava predvsem za vrste rib, ki potrebujejo vodo, bogato s kisikom, kot so denimo postrvi. Nekatere vrste, na primer krapi, so na nižje koncentracije kisika bolje prilagojene. V večini ribnikov prebivajo ribe, ki so prilagojene na nižje vsebnosti kisika v vodi. Z dodatnim prezračevanjem se vsebnost kisika do določene meje povečuje. To je najobičajnejši način ukrepanja pri stoječih vodah, v tekočih pa ne pride v poštev. Eden od načinov je tudi prenos rib na drugo lokacijo z boljšimi razmerami v istem vodnem telesu, kot to izvajajo na primer na Cerkniškem jezeru.«

Kulinarika

V Franciji navdušili z metodo dostave svežih rib

arhiv Ribiške družine Hrastnik

Prepoved ribolova

Marsikoga preseneti, da ribiške družine v času vročinskih valov začasno prepovejo ribolov. Razlog je preprost: »Zaradi (pre)visoke temperature vode in posledično manjše količine kisika v vodi so ribe že same po sebi v stresu. Vsak dodaten dražljaj ta stres samo še povečuje, zato lahko ribolov po sistemu 'ujemi in spusti', ki v običajnih razmerah za ribe ni problematičen, pri višji temperaturi povzroči trajne posledice,« pojasnjuje Ivanc.

Po zadnjih podatkih je začasno prepoved ribolova uvedlo že vsaj okoli dvajset ribiških družin, med njimi tudi Ribiška družina Idrija in Ribiška družina Tolmin, omejitve pa veljajo tudi na Savi Bohinjki. RZS je vsem 64 članicam poslal apel, naj glede na stanje in temperaturne razmere v vodah svojih ribiških okolišev razmislijo o morebitni začasni prepovedi izvajanja športnega ribolova do umiritve vremenskih razmer. Pozivajo pa tudi državo, naj v času ekstremnih razmer začasno omeji posege v vodotoke ter tako pokaže spoštovanje do naravnega bogastva – sladkovodnih rib in drugih vodnih organizmov.

arhiv Ribiške družine Hrastnik

Hvaležni bodo za vaše prispevke

Ker je bila intervencija za društvo velik finančni zalogaj, bodo v Ribiški družini Hrastnik veseli tudi morebitne pomoči posameznikov. Kdor bi želel prispevati sredstva za ohranjanje rib in nadaljnje ukrepanje ob podobnih dogodkih, lahko donacijo nakaže na transakcijski račun SI56 6100 0000 9713 539 (Ribiška družina Hrastnik).

Zlate ribice in želve ne spadajo v ribnik!

»Ljudje v ribnik mečejo zlate ribice, kar je prepovedano, saj lahko pride do parjenja z drugimi vrstami, poleg tega pa lahko prinesejo bolezen in ogrozijo druga bitja. Takšna riba bi morala biti vsaj dva dni v karanteni. Mi nove ribe prenesemo po posebnem postopku razkuževanja,« pojasnjuje Lisec, ki je v ribniku večkrat opazil zelo velike zlate ribice. »Ujeli smo že takšne, ki imajo pol kilograma! Ker ne gre za invazivno vrsto ribe, skupaj s krapi sicer lepo sobivajo. Ta voda jim ustreza, kar je tudi razlog, da imamo v našem ribniku neverjeten podmladek.« Manj so zadovoljni z želvami, ki jih ljudje prinašajo. »Zrastejo tudi do 30 centimetrov. Ker jih je vse več, že opažamo posledice – nekateri krapi imajo obgrizene plavuti. Želv je v ribniku preprosto preveč in vplivajo na ribe.«

revija Jana