Profimedia

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Tekst: Prim. Jasna Čuk Rupnik

Počitnice so čas, ki lahko prinese kar precej težav tudi v svet odvajanja blata.  Poletna vročina z večjimi izgubami telesne vode z izdihanim zrakom in skozi kožo z znojenjem zahteva večji vnos tekočine s pitjem ali hrano, ki vsebuje več vode. Če za te potrebe ne poskrbimo, si telo modro pomaga z večjim izčrpavanjem vode iz končnih delov črevesja, v katerih se predhodno tekoča vsebina zgosti do gostote, primerne za odvajanje blata.

Kadar je vnos vode premajhen, bo telo izčrpalo več vode iz tega dela črevesja, in posledica bo trše blato. Pretrdo blato pa črevo zelo težko iztisne. Ob tem se lahko pojavijo tudi bolečine, te pa v otroku sprožijo potrebo po zadrževanju blata. Začarani krog težave, ki jo imenujemo »zaprtje«, je tako sklenjen. Včasih ga je, posebno pri manjših otrocih, kar težko razkleniti.

Profimedia

Poletne driske

Druga težava pa so poletne driske. Včasih jih lahko sproži že preveč pestra kombinacija hrane in pijače ob sočasnem zaužitju, včasih pa živila, ki so zaradi dolgotrajnejše izpostavljenosti višji temperaturi fermentirala in se s tem, kot poenostavljeno rečemo, pokvarila. Lahko pa so se v živilih dejansko namnožile bolezenske bakterije.

Te črevesno steno tako prizadenejo, da ni več sposobna opravljati svoje vloge vsrkavanja vode in posameznih sestavin hrane. Okvara črevesnih celic je lahko celo tako huda, da se iz črevesne stene v blato izloči tudi kri. Takrat, pa tudi ob vnetjih brez pojava krvi, lahko ranjeno črevo povzroča močne, krčevite bolečine. Za pomoč je nujno treba zagotavljati čim pogostejše in dovolj obsežno pitje vode z nekaj sladkorja in malo soli, kar je mogoče kupiti v lekarnah kot t. i. rehidracijske tekočine. Še posebno če se okužba kaže tudi z bruhanjem, je dovajanje teh tekočin še toliko pomembnejše – in to prav zaradi bruhanja, da ne pride do izsušitve telesa.

Driske pa lahko doživijo tudi povsem zdravi ljudje. To se zgodi popotnikom v daljne dežele, kjer je izbor živil popolnoma drugačen, s tem pa so precej drugačne tudi bakterije, ki poseljujejo črevesje tamkajšnjih ljudi. Te driske spadajo med t. i. potovalne driske, tudi pri njih pa ukrepamo enako, kot smo navedli prej.

Zdravje

Otrok kaka s telefonom v roki - kaj pa posledice

Mateja Jordovič Potočnik

Neprijetne posledice

Še svarilo pred neprijetnimi posledicami zaprtja ali drisk, kakor se lahko izrazijo na sluznici in koži okrog zadnjične odprtine. Trdo in obilno blato ob zaprtju (t. i. blatni čep) lahko pri izločanju premočno razširi zadnjik, zaradi česar njegova sluznica poči. Naredi se razpočna ranica, t. i. ragada, katere odprti robovi z razgaljenimi in okvarjenimi čutnicami sprožajo bolečino pri vsakem novem odvajanju.

Tak zadnjik je treba večkrat na dan umivati z mlačno vodo, saj ta že sama po sebi zmanjšuje vnetje in pospešuje celjenje. Prav tako pa je pogosto umivanje z vodo potrebno kot pomoč za sluznico in kožo okrog zadnjične odprtine, kadar ob driski nastanejo drobne zunanje poškodbe zaradi velike količine kislin, ki so lahko v blatu prisotne zaradi driske. Poleg večkratnega izpiranja pa pri vseh teh bolezenskih spremembah koristi še mazanje z različnimi kremami, ki jim pravimo »hladilna mazila«, ali kremami, ki jih v lekarnah prodajajo z izjavo o »pospeševanju celjenja ran«. Po nekaj dneh bo spet vse v najlepšem redu.

revija Jana