Karantanija Cinemas

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Bourdain je dolga leta delal v zahtevnih newyorških kuhinjah, svetovno slavo pa dosegel leta 2000 s knjigo Kitchen Confidential, v kateri je brez olepševanja razkril življenje in kulturo profesionalnih kuhinj. Nato je postal televizijski avtor in popotnik. V oddajah, kot sta No Reservations in Parts Unknown, je raziskoval države in kulture predvsem skozi hrano in ljudi.

Bourdain je bil poseben, ker ga ni zanimala samo vrhunska kulinarika, ampak je z enakim zanimanjem sedel v prestižni restavraciji ali ob ulični stojnici. Pogosto je obiskoval tudi politično in družbeno zapletene dele sveta ter poskušal pokazati, kako lahko hrana povezuje ljudi. Umrl je leta 2018, star 61 let.

Zgodba se začne, ko ima Tony 19 let in si želi postati pisatelj. Žal ne dobi štipendije, zato poletje preživi v kuhinji pri brazilskem gostincu, ki mu da prve kuharske lekcije, pa tudi nekaj pomembnih življenjskih nasvetov.

Čeprav se mu sprva zdi sramotno, da dela v kuhinji, se naposled izkaže, da so ga naključja pripeljala na pravo pot. Anthonyjeva resnična zgodba se je končala s samomorom, vendar se zgodba v filmu zaključi že veliko prej – z vpisom v kulinarično šolo. V filmu blesti Dominic Sessa v vlogi naslovnega junaka, Antonio Banderas pa je izvrsten v vlogi njegovega mentorja.

Antonio Banderas: Ne maram dajati nasvetov, saj nimam vseh odgovorov

Čeprav Antonio Banderas v filmu Tony ne igra glavne vloge, je izjemno prepričljiv kot starejši šef, ki je opustil posebne kulinarične izzive in vodi lokal, ki ponuja samo za prste ene roke različnih jedi, so pa vse na vrhunski ravni. Ko opazi, da ima njegov novi varovanec, ki sicer ni najbolj zanesljiv in se raje zabava, kot dela, velik talent, mu pokaže razne trike. Da je tako prepričljiv, seveda ni naključje, saj je njegov domači kraj Malaga poznan po bogati andaluzijski kulinarični tradiciji in je tudi sam lastnik ter partner v gastronomskih projektih.

Kaj vas je pritegnilo k temu filmu?

Več razlogov. Prvič, ogledal sem si film BlackBerry režiserja Matta Johnsona in zdel se mi je zelo svež, zanimiv, zabaven ter hkrati izjemno domiseln film na zelo posrečen način. To je bil torej eden od razlogov. Drugi razlog je bil, da sem poznal Anthonyja Bourdaina. Njegova smrt me je zelo šokirala. Všeč mi je bila njegova oddaja in bil je zanimiv lik.

Zato sem pomislil, da bi bilo zanimivo sodelovati. Poleg tega sem igral mentorja in glede na moja leta je zadnji čas, da začnem igrati tudi takšne vloge! (nasmešek) Kmalu bom dopolnil 66 let in bi moral počasi razmišljati o tem, da nekoga nečesa naučim ... Česarkoli! Nato je tu še dejstvo, da imam osem restavracij – sedem v Málagi in eno v Marbelli. Tako da me kuhanje in gastronomija zanimata.

Gastronomija je kultura; opredeljuje ljudi in narode. Na koncu pa še produkcijska hiša A24, za katero se mi zdi, da dela odlično, zato sem se počutil kot doma in zanesljivo v projektu, ki prinaša kakovost. In to je tisto, kar iščem v tem obdobju svojega življenja.

Karantanija Cinemas

Koliko so vam pri vlogi pomagale izkušnje, ki ste jih dobili v svojih restavracijah?

Dejstvo, da sem lastnik restavracij, sem izkoristil tako, da sem se pogovoril s šefom kuhinje v eni od njih, La Bérgoli, ki je specializirana za ribe. Prosil sem ga, naj me nauči, kako očistiti ribo, kako odpreti ostrige in vse, kar je povezano z ribjo restavracijo. Tudi če vsega tega ne vidite v filmu, je bilo zame pomembno, da sem imel pravo predstavo o tem, kaj počnem.

Kadar kamera ne vidi mojih rok, jaz pa nekaj počnem – pa naj bo to sekljanje čebule, peteršilja, čiščenje ribe ali odpiranje ostrig – sem moral vsaj zaradi svojega duševnega miru vedeti, da dejansko vem, kaj počnem. (nasmešek) V tisti kuhinji smo preživeli veliko ur, tekali gor in dol ter komunicirali drug z drugim. Bilo je vroče, ampak je bilo zabavno. Zares zabavno!

Kako je bilo sodelovati z Dominicom Sesso?

Bilo je odlično. Včasih delaš z igralci, ki so popolnoma prevzeti z likom, ki ga igrajo. Mislim, da je bilo pri Dominicu natanko tako. In kako to vem? Ko sem se pozneje vrnil na prizorišče, da bi posneli še nekaj novih prizorov, in ko je nato prišel v Málago – ker je snemal v Barceloni in se je oglasil v Málagi zaradi promocijskih obveznosti – je bil povsem drug človek!

Bil je nov Dominic v primerjavi s tistim, ki sem ga videl med snemanjem. Ko je snemal, je bil potopljen v trenutke stiske svojega lika – bil je zmeden, iskal je sam sebe in vse to. To sem pri njem videl 24 ur na dan. Tako sem šele pozneje, ko sem ga znova srečal, zares razumel, kaj je prestajal v času, ko smo snemali v Cape Codu. Vendar je bil vedno izjemno spoštljiv do soigralcev, drugih mladih igralcev in seveda do mene.

Karantanija Cinemas

V filmu igrate njegovega mentorja. Ste mu morda dali tudi kakšne igralske nasvete?

Ne vem, ali sem bil ravno mentor, ampak ko sva se pogovarjala o prizoru, se spominjam, da je bil zelo pozoren. Ne vem, ali je upošteval kaj od tega, kar sem rekel. Pa saj ne gre za nasvete, ker jih ne maram dajati, razen če me kdo izrecno prosi za kaj zelo določnega. Pri tem sem raje zelo previden, saj nimam vseh odgovorov. Sploh ne!

Kakšno pa je bilo vzdušje na snemanju?

Bili smo v Cape Codu. Stanoval sem v hotelu, kjer sem z balkona videl ribiške ladje. Zgodaj zjutraj sem jih opazoval, ko so odplule na ocean in se nato vračale s trskami. Ves dan smo jedli ribe in obiskali veliko restavracij.

Tako smo živeli v natanko takšnem okolju, v kakršnem se film odvija. To je izjemno, saj ti ni treba »igrati« – preprosto živiš. In skozi to življenje in vsakodnevna opravila si povsem potopljen v prostor, v katerem se vse te stvari dejansko dogajajo.

Kako bi predstavili film nekomu, ki si ga še ni ogledal?

To ni film o kuhanju. Gre za film o življenju. Gre za ustvarjalnost, kulturo in mladost. Kako se mladost sooča z življenjem, kako lahko mladi prebijejo lupino, izstopijo in preživijo na zdrav način. Za to gre. In to je vedno aktualna tema skozi celotno zgodovino filma in gledališča in jo je vedno zanimivo gledati.

Tudi ko gledate oddaje, ki jih je Anthony delal za televizijo, niso le o kuhanju. Ni ga toliko zanimalo, kaj kuhajo, ampak kje so, kdo so ti ljudje in kakšna so življenja tistih, ki jih je obiskoval po vsem svetu. To je bilo tako zanimivo. Roko na srce, vseeno mi je bilo, kaj kuhajo! Način, kako so živeli – to je bil najzanimivejši del …

Tekst: Karantanija cinemas