Bruna Korent

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Tekst: Bruna Korent

Voda, mivka, školjke, zapuščene hišice rakcev in polžkov, morska trava, kamenčki, storžki, naplavljene paličice … vse to skupaj je učilnica za prve korake v svet biologije, kemije, fizike, likovne umetnosti in arhitekture.

Gradbenici

»Zgradimo morsko hišico,« predlagata prvi dan in že nalagamo ploščate kamne na kup. Začnemo z večjimi, dokončamo z manjšimi in jih zadelamo z mivko, ki jo okrasita s školjkami. Mlajša šele vadi zlaganje kamnov. Izziv ji je doseči, da ostanejo v ravnovesju in da se stolp ne podre. Poigrava se s preštevanjem, skupaj štejeva školjke, ki smo jih uporabile. Pri tem mimogrede še primerjava velikosti polžkov: »Ta je čisto majcen, ta je srednje velik in ta največji, velikanski, mami!«

Tudi dolžine naplavljenih paličic primerjamo in jih postavimo v vrstni red od najkrajše do najdaljše. Zapičimo jih v mivko, da postanejo del ograje morske hišice. Starejša že tuhta, kako bo naredila streho in kako lahko doseže, da bo hišica trdnejša. Več poskusov potrebuje, da se ena od možnosti pokaže za uspešno in hišica stoji. Medtem ko zavzeto polaga kamne, jo neopazno (tako si vsaj mislim) sprašujem o lastnostih materiala, ki ga uporablja. Razmišljava, iz česa je kaj narejeno, kaj plava in kaj potone v vodi, ali se mivka in voda mešata, kaj je trdno in kaj krhko.

Shutterstock

Znanstvenici

Ko bi po dolgem čofotanju v plitvini s punčkama nato na brisači z možem končno rada prijela knjigo v roke, spet slišiva tisti njuni najljubši besedici: »Zakaj? Kako?« Spogledava se in žreb me določi, da s hčerkama odkrijem, kako pridobivamo sol iz morja in zakaj imamo plimo in oseko. Vzamemo vedro in vanj zajameta malo morske vode. Postavimo ga na pesek na sonce in klepetamo o izhlapevanju vode, o oblakih, pitni vodi, vodnjakih. S prstom pokažem v smeri solin in jima povem o poklicu solinarja in o tem, kako sol pride na našo mizo. »Ja, res, tudi lovci nastavljajo sol živalim v gozdu,« jima potrdim. Razmišljamo o tem, kaj sol pomeni živalim in nam. Voda medtem počasi izhlapi, v vedro z zrnci soli pa že plaho pljuskajo prvi valovi. Plima je za nas znak, da je čas za kosilo.

Kulinarika

Poletje, ujeto v kozarce: recepti za domačo ozimnico

Shutterstock

Biologinji

Kaj je lepšega kot ure plavanja z masko! Med opazovanjem morskega dna čas mineva čisto drugače. Podvodni svet je še na navidezno dolgočasni peščeni plaži prežet z življenjem. Opazovanje morskega življenja nas navdihuje in pomirja, zato imamo maske vsi v družini, čeprav si jo naša najmlajša za zdaj nadene le na kopnem, starejša hčerka pa večino časa v vodi preživi pod morsko gladino, zato je maska nepogrešljiv del opreme za plažo. S tatijem tokrat odplavata do grebena in se po dolgem potapljanju vrneta s širokimi nasmehi: »Tam sem videla ploščato ribico, ki je imela tako velike oči!« Pokažeta mi svetlečo lepotko, školjko, ki sta jo našla.

Z mlajšo sva ju med potapljanjem opazovali od daleč iz varne plitvine. Bistra voda nama omogoča, da tudi brez maske vidiva polžke in rakce, kako hitijo. Ne ustrašiva se treh majhnih rebrač, ki se svetlikajo v vodi. Sprašujeva se, kam hiti rakovica, in ji slediva do skale, kjer se skrije najinim očem. Tam je kup rakcev samotarjev, le kaj neki počnejo na kupu? Tudi srebrna ribica s črnim repkom naju obišče, zavzeto opazujeva njene čudovite barve.

Shutterstock

Umetnici

 Čeprav sta slikarjevi hčerki, na plažo nikoli ne jemljemo barv. Ni nam všeč misel, da bi morje barvo raztopilo in bi v tem nato plavale ribice. A najinih deklic to ne ustavi, da ne bi ustvarjali kako drugače. S čistim čopičem in morsko vodo rišeta po suhih tleh. O izhlapevanju že kar nekaj vesta, zato hitita z risbo, preden jo sonce posuši. Ob stopnicah v morje je betonska stena, kamor otroci radi mečejo mokre kepice peska. Včasih nastanejo pravcati grafiti. Tokrat delata odtise peščenih rok in mimogrede s peskom ustvarita še vesel obraz.

Iz školjk in manjših pisanih kamenčkov ustvarjata vzorce in se lotita tudi mozaika. »Na mivki se najlepše vidi,« reče starejša in nasmehnem se ob misli, koliko mimoidočih ga bo lahko občudovalo, preden ga doseže plima in premeša kamenčke. Po malici pozorno raziskujeta okolico borovcev. Veter nežno pihlja in v zraku diši po rožmarinu. Nabereta iglice borovcev, storže, vejice in kmalu na tleh iz njih ustvarita vsaka svoj poletni avtoportret.

Kulinarika

Trije recepti za poletno pojedino iz domačih pridelkov

Shutterstock

Pisateljici

Zvečer v postelji prijetno utrujeni še vedno čebljata, polni vtisov s plaže. Zamislita si, kako je biti rakec v školjki, in si predstavljata, kakšen je dan v življenju take živalce. »Rakcu bo njegova hišica premajhna in moral jo bo zamenjati z večjo,« se začne načrtovanje pravljice. Skupaj ustvarimo zabavno zgodbo za lahko noč in si obljubimo, da jo bo naslednje jutro naša šolarka zapisala v poletni dnevnik. Zgodbice in utrinke s plaže bosta še ilustrirali z barvicami na razglednice in jih poslali babici, ki jo tako pogrešata. »Jaz bom narisala risbo čez več razglednic in ji jih pošiljala vsakih nekaj dni, da bo babi nestrpno pričakovala, kako se bodo skupaj sestavile,« navihano načrtuje. Lepo je opazovati radovedne oči malih otrok, ki svet odkrivajo z nalezljivim žarom. Naša odgovornost je, da jih naučimo, kako prisluhniti školjki.

revija Jana