Move TV
© 2026 Media partner agencija d.o.o. - Vse pravice pridržane.
Ikona zaklenjenega članka
Čas branja 2 min.

Je letos os res več?


Tina Nika Snoj
9. 9. 2026, 17.00
Posodobljeno
11. 09. 2026 · 13:32
Deli članek
Facebook
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

Je letos res več os in sršenov? Biolog dr. Tomi Trilar pojasnjuje vpliv vremena na žuželke ter opozarja na nevarnost pikov in tujerodnih vrst.

Biolog dr. Tomi Trilar
Jana
Biolog in kustos Prirodoslovnega muzeja Slovenije dr. Tomi Trilar pojasnjuje, da letos izrazitega povečanja števila os in sršenov ni mogoče potrditi.

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Google logo
Svet24 logo

Nastavi

Predvidevam, da monitoringa os in sršenov nimamo. Pa vseeno, je letos os in sršenov res več?

Ne bi rekel. Po moji lastni izkušnji glede na to, da imam na balkonu trto, na kateri je ravno dozorelo grozdje, jih je kvečjemu manj. Letošnja sezona je za žuželke relativno neugodna, ker je bilo tako dolgo suho. Nimamo pa nekega monitoringa, kjer bi spremljali številčnost žuželk.

Suša jim torej ne ustreza?

Kadar je zelo toplo in vlažno, pri nekaterih vrstah žuželk razvojni cikli potekajo malo hitreje kot običajno in so zato tudi populacije malo večje. Če pa je zelo suho in ni vlage, to njihovo razmnoževanje kvečjemu zavira.

Ali na število žuželk v sezoni vpliva, koliko je ptic ali pa kakšnega drugega naravnega sovražnika?

Načeloma ja, ampak ne tako močno in opazno, kot je, recimo, v tundri povezava med lemingi in sovami. Pri žuželkah in pticah tega praktično ne opazimo.

Sršen, osa in čebela na jagodičevju
Jana
Ose, sršeni in čebele imajo v naravi pomembno vlogo, njihova številčnost pa je odvisna tudi od vremenskih razmer.

Ali imajo lahko ose, sršeni in čebele v določenih okoliščinah močnejši, bolj koncentriran strup ali je njegova sestava vedno enaka?

Preberite še

To je vedno ista spojina in običajno tudi sprostijo enako količino, ki je odvisna od velikosti strupnih žlez, ki so pripete na želo. Je pa seveda reakcija zelo odvisna od tega, kam nas žuželka piči.

Če nas ubode v nogo ali roko, je manj problemov. Če pa nas vbode v bližino vratu, v obraz ali  jezik, so večji problemi, ker nam zatečejo mišice v okolici pika in nas lahko začne dušiti, ker se nam dihalna pot zapre.

Potem je tu še individualna občutljivost. Meni, denimo, vbod čebele izgine v 15 minutah, moja žena pa dobi še enkrat debelejšo roko in posledice čuti 14 dni.

K nam se naseljujejo tujerodne vrste sršenov. Pričakujete, da se bodo razširili? Kako škodljivi in nevarni so?

Najprej je treba definirati tujerodno. Tujerodno je tisto, kar človek prinese zaradi svoje dejavnosti na naše ozemlje. Dobili smo orientalskega sršena, ki po mojem mnenju ni tujeroden, ampak se je k nam preselil po naravni poti iz Sredozemlja.

Verjetno mu je pri tem malo pomagalo tudi globalno segrevanje. Ker je topleje, lahko pride bolj na sever in lahko tudi prezimi tukaj. Na Primorskem imamo tako že kar nekaj orientalskega sršena, ki, kolikor imam izkušenj, do ljudi ni agresiven, se pa čebelarji pritožujejo, da patruljira pred čebelnjaki in lovi čebele.

Azijskega za zdaj še nismo zasledili. Ta pa bo tujerodni, ker ne more priti po naravni poti in bi ga sem morali prinesti ljudje sami. Kar se iztrebljanja tiče, je to sicer smiselno, da zavarujemo našo vrsto, a mogoče le, ko je populacija še izjemno majhna.

Vrsta, ki pride po naravni poti, se pravi, da se počasi širi na nov življenjski prostor, je praktično neukrotljiva. Če ga bomo na nekem območju iztrebili, se bo slej ko prej naselil nazaj.

Problem pri teh vrstah je, da sta agresivnejši od našega sršena, ki je izrazito miroljuben, zato bi ga izpodrinili. Naša vrsta sicer res dela nekaj škode, predvsem ko zorijo jabolka, hruške in grozdje. Sršen je namreč edini kožokrilec, ki lahko odpre kožo sadeža. Ko je ta poškodovana, pridejo ose in čebele. Sicer pa je sršenovo gnezdo v bližini sadovnjaka izjemno koristno, ker je velik plenilec žuželk in med njimi pobere tudi zelo veliko (človeku) škodljivih vrst.

jana

Digitalna naročnina

Začnite preizkusno naročnino za samo 0,99 €!

Naročite Jana Premium
Jana

Prva stran dneva

Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.

Hvala za prijavo!

Na vaš e-naslov smo poslali sporočilo s potrditveno povezavo.

Z oddajo e-poštnega naslova se prijavim na uredniške e-novice. Odjava je možna kadar koli prek povezave »Odjava« v vsakem sporočilu. Več v Politiki zasebnosti.

jana

Digitalna naročnina

Začnite preizkusno naročnino za samo 0,99 €!

Naročite Jana Premium

© 2026 Media partner agencija d.o.o.

Vse pravice pridržane.