Shutterstock

Najprej to: z mrzlim pivom in ledenimi čaji se ne bomo ohladili. Mrzla pijača je šok za telo, reagira namreč z vročino, da bi se ubranilo podhladitve. Po prvih požirkih, ki so olajšanje, sledita potenje in utrujenost. Učimo so pri ljudstvih, ki so navajena živeti v vročini – pijejo namreč pijače, ki imajo telesno temperaturo. Mlačne torej. Kaj pa sladoled? Ta ni tako nevaren, ker ga ližemo počasi, če ga namreč goltamo prehitro, nas ustna votlina peče. Seveda pa smo sposobni pogoltniti cele litre precej kalorične mrzle sladice, zato se je le treba malce brzdati. Pametno je, če si naredimo sladoled sami, z veliko sadja in malo sladkorja.  Strojčka za sladoled ne potrebujemo, le močnejši mešalnik. Recimo – zamrznemo koščke banan, jih zmeljemo in dodamo še kakšno aromo ali drugo sadje, pa imamo sladoled. Kar ostane, damo v zamrzovalnik. Poiščimo recepte za granito in sorbet, v obeh zmrzlinah ni maščob, sladkorja pa toliko, kot želimo.

Poleti se pogosto odpravljamo na dopust v kraje, ki so še bolj vroči, kot je pri nas doma. Nikar se ne zatekajmo v restavracije svetovnih verig s hamburgerji in ocvrtimi jedmi, ampak jejmo tisto, kar pripravljajo domačini zase – že vedo, kakšna hrana je primerna za vročino.  Sicer pa je vročinski val idealen, da se preizkusimo v vegetarijanstvu, se naučimo pripravljati zelenjavo na veliko načinov. Meso naj bo le za začimbo, krompir, testenine in riž pa za skromen dodatek. Ogljikovi hidrati v prevelikih količinah, še posebej če so prepojeni z maščobo, utrujajo in nam kradejo energijo.  Jedilnik? Zjutraj sadje in omleta, opoldne sestavljena solata in riba na žaru, zvečer popečena zelenjava s sirom in koščkom polnozrnatega kruha.

Objavljeno v reviji Jana, št. 28, 15. julij 2025.

Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.

revija Jana