Jernej Čampelj

Samo letošnji sta Ptica v očkovi glavi (Mladinska knjiga, 2026) in najnovejša Iza in Mija (Didakta, 2026). Njene slikanice prejemajo tudi mednarodne nagrade, Tu blizu živi deklica (Sodobnost International, 2019) je dobila eno največjih nagrad za otroško literaturo v Grčiji v kategoriji za najboljšo knjigo za otroke od 8 do 11 let. Njeni slikanici O kravi, ki je lajala v luno  (Miš, 2015) in Tu blizu živi deklica sta bili uvrščeni v zbirko Bele vrane Mednarodne mladinske knjižnice v Münchnu. Do upokojitve je delala v MKL, Pionirski – centru za mladinsko književnost in knjižničarstvo ter med drugim sodelovala pri priporočanju kakovostnih knjig.

Kultura

Špela Kaplja: Današnja okoljska kriza je v veliki meri kriza izgube odnosa

Zbirka slikanic o pujskih Bibi in Gustiju je izjemno priljubljena. Kje dobite navdih za tako raznolike pravljice o načinih, kako rešujeta svoje težave?

Bibi in Gusti sta poosebljena pujsja junaka s popolnoma enakimi težavami, čustvenimi vzponi in padci ter šumi v sporazumevanju, kot jih imamo običajni ljudje, tako otroci kot odrasli. Rešujeta jih izvirno in humorno, svoje stiske pa drug drugemu razkrivata v malce »odpičeni« pujsji govorici, ki je zabavna in lirična. Bralcem sporočata, da je osnovnemu receptu za sobivanje treba dodati pošteno mero humorja, precej razumevanja in malce potrpežljivosti.

Tu blizu živi deklica je prevedena v številne jezike. Zakaj je postala takšna uspešnica?

Slikanica Tu blizu živi deklica (Sodobnost International, 2019) je bila prevedena v dvanajst jezikov. Izšla je v večjih evropskih državah, pa tudi izven Evrope, npr. v Pakistanu in  Braziliji. Gre za realistično zgodbo o revni sošolki, ki jo celo šolsko leto ogovarjata dve bogati deklici. Nevidna, neslišna in nesprejeta deklica nazadnje zapusti neprijazno, celo sovražno šolsko okolje, ki jo začne ceniti šele takrat, ko odide, kar je posebna oblika licemerstva. Veseli me, da so deklico prepoznali v različnih deželah sveta in jo vzeli za svojo.

Katero sporočilo pa ste želeli poudariti v novi slikanici o sestricah Izi in Miji?

Realistična zgodba o dveh sestrah, starejši Izi in mlajši Miji, ki se želita izkazati na šolski plesni predstavi Peter in volk, je najprej izšla kot radijska pravljica. Za slikanico je nekoliko predelana in izpostavlja Izin odnos do mlajše sestre, njeno odraščanje in preraščanje sebe ob razočaranju, da ji je v predstavi dodeljena zgolj obrobna vloga. Ob tem spozna nekaj pomembnega o sobivanju, sodelovanju, odraslih, svoji sestri in sebi.

Ste že kot otrok sanjali, da boste pisateljica? So vas knjige obkrožale tudi v domačem okolju?

Ja, že kot prvošolka sem si želela postati pisateljica. Starši so imeli izjemen posluh za sestrine in moje raznovrstne dejavnosti, za ples, gledališče, petje, risanje … Doma smo imeli obsežno knjižnico, knjige so bile obvezno darilo za rojstni dan. Ampak to so bili časi, ko so bile knjige še družbena vrednota, branje je bilo del vsakdanjega življenja vseh, tudi preprostih ljudi, kot sta (bila) moja starša.

Vse vaše slikanice krasijo izjemne ilustracije. Kakšno je sodelovanje z ilustratorji?

Z ilustratorji imam veliko srečo. Z vsemi sem sodelovala tako, da sem zaupala njihovim ilustratorskim vizijam. Gre za posebno vrsto branja, spretnost, s katero mora umetnik umestiti zgodbo v določen kraj in čas, ugledati like in njihove notranje svetove, predvsem pa upodobiti sporočila, ki jih razbiramo med vrsticami. Ilustracije tako o zgodbi povedo še nekaj več, saj prinašajo besedilu novo dimenzijo. Kako zapleten in težek  je ta proces, se razkrije v omenjeni slikanici Ptica v očkovi glavi, ki govori o očetovi duševni stiski in jo je z izjemno rahločutnostjo ilustriral umetnik Igor Šinkovec.