Shutterstock

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

O oporečni hrani, ki jo kriminalne združbe spravijo na police evropskih trgovin, smo v Jani že pisali. Najnovejši škandal pa je pokazal, da iznajdljivost tistih, ki nimajo zadržkov škoditi zdravju ljudi, če si ob tem lahko napolnijo žepe, nima meja. Obsežna meddržavna preiskava je zdaj razkrila mrežo, ki je na trg pošiljala strupeno oglje za žar. Takšno, ki lahko povzroči raka, hormonske motnje in napake v razvoju pri otrocih.

Na prvi pogled je bila zgodba ne le neoporečna, ampak celo trajnostna. Iz lesnih ostankov naj bi s sodobno tehnologijo nastajalo okolju prijazno biooglje, ki pomaga zmanjševati količino odpadkov in prispeva k bolj trajnostni prihodnosti. Podjetja so govorila o krožnem gospodarstvu, zelenem prehodu in inovativnih rešitvah. A za privlačnimi besedami se je po ugotovitvah italijanskih preiskovalcev skrivalo nekaj povsem drugega. Material, ki so ga predstavljali kot biološkega, naravnega in trajnostnega, je bil v resnici nevaren odpadek, poln rakotvornih snovi. Del ga je končal celo v briketih za žar, ki so jih ljudje kupovali, da si pripravijo prijetno popoldne in kaj dobrega pojejo.

Politika

Lažnivci in nebuloze, ki jih ni težko razkrinkati

Oglje z Alp

Gre za enega največjih okoljskih škandalov zadnjih let, kjer so v preiskavi moči združili italijanski karabinjerji in tožilstvo, Europol, Eurojust in Evropski urad za boj proti goljufijam OLAF. Preiskava – poimenovali so jo operacija »Oglje z Alp« – je razkrila mrežo podjetij, posrednikov in celo državnih uradnikov iz več evropskih držav, ki naj bi sodelovali pri prikrivanju resnične narave spornega materiala.

Preiskava se je začela leta 2022 v italijanski pokrajini Trentino. Karabinjerji so ustavili tovornjak, ki je prevažal približno 700 kilogramov pepela. V papirjih je pisalo, da gre za biooglje, koristen in okolju prijazen izdelek. Ker pa je vse skupaj delovalo sumljivo, so vzorce poslali na analizo. Rezultati so sprožili resen alarm. Material ni ustrezal deklaraciji in kmalu je postalo jasno, da preiskovalci niso naleteli na osamljen primer, temveč na veliko mednarodno mrežo. V naslednjih letih se je preiskava razširila v Italijo, Avstrijo, Nemčijo, Hrvaško in Srbijo.

V središču zgodbe je tako imenovano biooglje (biochar). Tega pridobivajo s segrevanjem lesa ali druge biomase v posebnih pečeh in z zelo malo kisika. Če je postopek pravilen, lahko nastane koristen izdelek, ki ga uporabljajo za izboljšanje tal, kompostiranje, kot dodatek krmi, v gradbeništvu in še kje. Prodaja se tudi kot oglje za žar oziroma za izdelavo briketov.

Vpleteno tudi hrvaško podjetje

A v obratih na Južnem Tirolskem so se odločili, da bodo škodljivi pepel, ki lahko nastane ob pripravi biooglja zaradi slabe tehnologije ali problematičnega materiala, »koristno« uporabili. Namesto da bi ga obravnavali kot odpadek in ga na predpisan (ter drag) način odstranili, so ga raje prodali. Namesto stroškov so tako imeli dobiček. Še več. Material, ki je vseboval nevarne in rakotvorne snovi, so oglaševali kot zelen, biološki, trajnosten in prijazen do okolja.

Preiskovalce je pot vodila do obratov za pridobivanje biooglja v krajih Vierschach in Laas na Južnem Tirolskem. Tam naj bi nastajal sporni material, ki je nato potoval naprej čez kar nekaj meja. Pomemben del zgodbe vodi tudi na Hrvaško. V središču preiskave se je znašlo družinsko podjetje iz Križevcev, ki že več kot tri desetletja proizvaja brikete za žar. Med glavnimi osumljenimi sta lastnik podjetja in njegov sin, direktor.

Na desettisoče ljudi je vdihovalo in jedlo strup

Analize so pokazale visoke količine policikličnih aromatskih ogljikovodikov oziroma PAH ter dioksinov. To sta skupini snovi, ki že desetletja veljata za posebej nevarni. PAH so dokazano rakotvorni, dioksini pa sodijo med najbolj strupene kemične spojine, ki jih poznamo. Tako obstojni so, da v okolju ostanejo desetletja in se kopičijo v prehranski verigi. Prehajajo v zemljo, rastline, živali in nazadnje tudi v človeka. OLAF je opozoril, da so bile koncentracije teh snovi tako visoke, da so lahko resno ogrozile zdravje ljudi.

Dolgotrajna izpostavljenost dioksinom je namreč povezana s povečanim tveganjem za raka in srčno-žilne bolezni, motnjami imunskega sistema, hormonskimi motnjami, težavami z reproduktivnim zdravjem in razvojem otrok. Nekatere raziskave jih povezujejo tudi s povečanim tveganjem za sladkorno bolezen, bolezni jeter in srčno-žilne bolezni. PAH pa lahko poškodujejo celice in genski material. Nekateri med njimi so bili uvrščeni med dokazano rakotvorne snovi za človeka. Posebej nevarni so, če smo jim izpostavljeni dlje časa. Ker je šlo za brikete za žar, je skrb še toliko večja, saj je to izdelek, ki se uporablja za pripravo hrane. Med gorenjem lahko nastajajo dim, hlapi in delci, ki pridejo v stik z živili, obenem pa ljudje ves ta strup še vdihavajo.

Vpleteni tudi državni uradniki

Pri tovrstnem kriminalu še posebej grenak priokus pusti dejstvo, da so skoraj vedno vpleteni tudi nekateri izmed tistih, ki bi nas morali pred takimi zlorabami ščititi. Tudi tokrat je bilo očitno tako. Preiskovalci namreč sumijo, da so bili v shemo vključeni tudi ljudje na najvišjih položajih okoljskih institucij na Južnem Tirolskem. Njihova naloga bi morala biti varovanje okolja in nadzor nad ravnanjem z odpadki. Namesto tega naj bi pomagali potvarjati potrdila, da je sporni material varen in primeren za uporabo. V preiskavi so se tako znašli podjetniki, direktorji, strokovnjaki za okolje in nekdanji visoki uradniki. Prav zaradi njihove pomoči so ta nevarni odpadek dolgo lahko predelovali in prodajali.

Preiskava sicer še ni zaključena in osumljenci očitke zavračajo. Toda že zdaj je jasno, da je razkrila eno največjih goljufij na področju ravnanja z odpadki v Evropi. Kam vse so potovali strupeni briketi, se še niti ne ve. Za zdaj preiskovalci omenjajo predvsem Avstrijo in Nemčijo. Tudi osumljena podjetnika iz Križevcev zatrjujeta, da jih na Hrvaškem niso prodajali. Upajmo, da tudi pri nas ne. Koliko so vpleteni s prodajo zaslužili in koliko vreč strupenih briketov je bilo prodanih, preiskovalci še niso razkrili, saj verjetno še niti vedo ne. A v medijih se omenja, da je bilo strupeno oglje v prodaji več let pod različnimi blagovnimi znamkami in da ga je kupilo na desettisoče ljudi. Mnogi verjetno večkrat. Izdelke, ki so jih v preiskavi še lahko izsledili, so odpoklicali iz prodaje.

Primer »Oglja z Alp« kaže, da lahko tudi za najprivlačnejšimi zgodbami o trajnosti, recikliranju in zelenem prehodu včasih stojijo zlorabe, in opozarja na to, kako hitro se lahko nevarni odpadki pretihotapijo v vsakdan nič hudega slutečega potrošnika. Se bomo zdaj torej ukvarjali še s tem, ali je piknik, s katerim bi si radi popestrili poletno popoldne, morda nevaren za zdravje naših bližnjih? Vsaj malo verjetno res.

Na kaj moramo biti pozorni pri nakupu oglja za žar

Kupujte izdelke znanih proizvajalcev in trgovcev, ki zagotavljajo sledljivost izdelka. Preverite, ali sta na embalaži navedena tudi država izvora in sestava izdelka. Načeloma je najbolje kupovati izdelke z oznakami FSC, PEFC ali DINplus. Kakovostno oglje je običajno izdelano iz lesa oziroma lesnega oglja, briketi pa običajno vsebujejo tudi naravna veziva (škrob, moka). Če njihova sestava ni navedena ali pa je zelo splošna (»veziva«), je že bolje za vsak slučaj izbrati drug izdelek.

Vir: European Biochat Certification

Kaj je lahko sumljivo

Previdnost ni odveč, če na embalaži ne naveden proizvajalec ali država izvora ter če so uporabljeni marketinški izrazi, kot so »eko«, »zeleno«, »naravno« ali »trajnostno«, brez konkretnih certifikatov in podatkov. Sumljiv je lahko tudi izdelek z veliko črnega prahu v vreči, z izrazitim kemičnim vonjem ali nejasnim opisom sestave. Posebno pozornost velja nameniti izdelkom, ki uporabljajo izraze »biochar«, »ogljikov material« ali »reciklirana biomasa«, ne da bi jasno pojasnili, iz česa so izdelani in za kakšen namen.

Vir: European Barbecue Association (EBA)

revija Jana