revija Jana

Zemlja je zelo zapleten organizem, sestavljena je namreč iz neživih delcev, vode, zraka in predvsem živih bitij, velikih, majhnih in tudi mikroskopsko majhnih. Če v njej ni življenja, je lahko »na videz« še tako lepa, črna, rjava …, pa ni rodovitna. Prav pH tal ima pomemben vpliv na žive organizme v tleh, pa tudi na sprejem hranil v rastline. Zato ne izvajamo nobenega ukrepa, ki spreminja pH tal, če nam analiza ne pritrdi, da je zemljišče res kislo.

Vrt

Šest tisoč kvadratnih metrov velik raj na vrtu družine Uršnik

Mah ne pomeni nujno, da je zemlja kisla

Kljub temu da nekateri menijo drugače, v resnici ni rastline, ki bi vam lahko zanesljivo pokazala, da je zemlja kisla. Tudi če so v soseščini gozd, kislo zemljišče in travnik, morate vedeti, da ste zemljo na vrtu dolga leta povsem spreminjali in da ta ni nikakor več podobna tisti naravni, v katero se človek še ni vtikal. Gnojenje z organskimi gnojili, kot sta kompost ali gnoj, dviguje pH. Zemljo sicer zakisujemo z odvzemom pridelka in odnašanjem rastlinske mase z vrta, a visoki pH gnoja in komposta je skoraj vedno močnejši. Zato nikoli ne apnimo kar na pamet, ker je nekdo tako rekel. Zagotovo pa ne apnimo vsako leto.

Nasveti

Vrt je lahko lep tudi pozimi

Idealni pH

Za vrtnine je idealen pH med 6 in 7. Nekoliko nižji (do 5,5) je lahko na peščenih zemljiščih, na težkih tleh pa je ob rezultatih pod 6 že treba ukrepati. Ukrepanje pomeni seveda apnenje, čeprav ni samo kalcijev karbonat tisti, ki lahko dvigne pH. Res pa je, da je apnenec oziroma kalcij najcenejše sredstvo, zato ga uporabljamo. Danes ne uporabljamo več apna ali apnene moke, razen če je pH res zelo nizek.

Že na začetku sem poudarila, kako pomembno je, da so v zemlji čim bolj različni in številni mikroorganizmi. Koristnih je veliko več kakor škodljivih, razen v izrednih primerih, ki pa jih običajno povzročimo sami. Z apnom in apneno moko uničujemo tudi te. Zemljo pravzaprav razkužimo. Res je tudi, da pri zelo nizkem pH tal, v kislih tleh, ti ne delujejo pravilno ali pa jih sploh ni, saj pogoji zanje niso ustrezni. Če ni mikroorganizmov, rastline hranil ne sprejemajo ustrezno ali pa jim niso dostopna.

Da pa ne bomo z apnenjem pretiravali, predlagam, da se odločite za uporabo mletega apnenca. Ta je dosegljiv tudi v manjših pakiranjih, če ga zahtevate. Mleti apnenec je samo mleta apnenčasta kamnina, ki je je v Sloveniji veliko. Ni tako agresiven in nima negativnega vpliva na mikrobe v tleh, prav tako pa zemljo rahlja in jo hrani s kalcijem, ta pa je na voljo tudi mikroorganizmom in rastlinam. Mleti apnenec ima tudi podaljšan učinek, počasi se razgrajuje in uravnava pH zemljišč nekaj let. Lahko ga damo tudi v večjih količinah. Apno ali apnena moka pa delujeta hitro in razdiralno, vendar učinek spet hitro popusti in je treba znova apniti.

Pravo sliko pokaže samo analiza zemlje

PH tal res lahko določi samo analiza zemlje. Ker pa je ta priporočljiva tudi drugače, vam svetujem, da zdaj, pred gnojenjem in apnenjem, v analizo daste tudi zemljo s svojega vrta. Oddate jo lahko v vseh kmetijsko-gozdarskih zavodih po Sloveniji. Tudi nekatere trgovine so se odločile za opravljanje te storitve. Stane okoli 35 evrov, kar resnično ni visok strošek v primerjavi s škodo, ki jo lahko z nepravilnim gnojenjem in predvsem nepotrebnim apnenjem naredite svoji zemlji. Najbolje bi bilo apniti pozimi, saj so takrat mikroorganizmi običajno v zimskem spanju in apno nanje najmanj vpliva. Po drugi strani pa mora med gnojenjem z organskimi gnojili in apnenjem miniti vsaj en mesec. Če ste v zemljo že zadelali gnoj, lahko apnite le tako, da mleti apnenec posujete po površini in ga pustite kar tam. Pravzaprav material za apnenje vedno puščamo na površini in počakamo, da počasi prodre v tla.

Ne pozabite, da so hranila v tleh pogosto v zapletenih odnosih, pri čemer presežek enega (v tem primeru kalcija) rastlini ovira sprejem drugega. Torej ne le pH, tudi presežek kalcija lahko prehrano rastlin usmeri v napačno smer. Prav zaradi pretirane uporabe kalcija (z gnojenjem prek listov in z apnenjem) že opažam na vrtovih pomanjkanje kalija. Neposredno po apnenju tudi ni priporočljivo saditi krompirja, saj je ta potem veliko bolj krastav kakor sicer.

Brez pretiravanja, prosim

Pri pH 5 potrebujete 2,5 kg, pri pH 5,5 pa 2 kg mletega apnenca na 10 m². Številke so seveda približne, a ne bi želela, da bi kdo pretiraval. Res je, da količino mletega apnenca lahko povečamo in s tem naredimo v vrtu nekaj zaloge, količine apnene moke, apna in podobnih sredstev pa ne smemo povečevati. Opozarjam pa, da priporočila veljajo samo za mleti apnenec, saj ta vsebuje 56 odstotkov kalcijevega oksida (CaO). Koliko ga vsebujejo drugi materiali za spreminjanje pH, je odvisno od posameznega izdelka. Vsekakor morate upoštevati navodila proizvajalca.

Kako zavarovati vrtnine pred mrazom

Temperature v prihodnjih dneh bodo še prenesli rdeči glavnati radiči, vsi trije ohrovti (glavnati, brstični in listnati) ter rdeče in belo zelje. Tudi letni por še ne bo takoj zmrznil. Svetujem pa, da ga ogrnete z zemljo čisto do zelenih listov, da zavarujete belo navidezno steblo.

Kitajski kapus, cvetača, brokoli in solate bodo pri teh temperaturah že imeli nekaj težav. Prekrivanje z agrokopreno za zdaj povsem zadošča. Svetujem pa, da te vrtnine pred tem zalijete s pripravki, ki vsebujejo morske alge. Še učinkovitejše je prekrivanje tako, da najprej prekrijemo plosko, po rastlinah, nato pa prek vsega naredimo še lok in nanj položimo agrokopreno.

Tisti, ki imate rastlinjak, lahko vse omenjene rastline prestavite (presadite) vanj. To naredite tako, da z vilami ali lopato izkopljete celo rastlino s koreninsko grudo vred in jo preprosto presadite v rastlinjak. Tudi v rastlinjaku svetujem, da vse rastline – tiste, ki so v njem že od setve (presajanja) naprej, in novinke – poškropite s pripravki, ki vsebujejo morske alge. Če ste bili pridni in ste si nabrali in posušili nadzemne dele baldrijana, lahko tudi iz njih skuhate čaj ter z ohlajenim poškropite rastline.