revija Jana

Kam sem že odložila telefon? Zakaj sem prišla v kuhinjo? Zakaj se spomnim, kdaj je otrok nazadnje jedel, ne pa, kaj sem hotela ravnokar reči? Tako imenovani mamini možgani so odlično izhodišče za šale, malo manj pa za življenje. Znanost pa čedalje bolj razkriva, da ne gre za mit, temveč za resnične spremembe. Nosečnost in starševstvo namreč možgane temeljito preoblikujeta. In to ne le maminih.

Zdravje

Hormoni, stres in teža: čas je, da izklopite kortizolsko past

Nova različica možganov

Nosečnost ne spremeni le telesa, temveč tudi arhitekturo možganov. Leta 2017 je nevroznanstvenica Elseline Hoekzema s sodelavci v reviji Nature Neuroscience objavila prelomno raziskavo, v kateri so ženskam slikali možgane pred nosečnostjo in po njej. Rezultati so bili več kot zanimivi. Na nekaterih območjih se je volumen sive možganovine zmanjšal, predvsem v predelih, povezanih z razumevanjem drugih ljudi in socialnim zaznavanjem. Spremembe so trajale še najmanj dve leti po porodu. Manj sive možganovine sicer ne pomeni manj pameti. Raziskovalci domnevajo, da gre za nekakšno reorganizacijo možganov, ki se prilagajajo novim okoliščinam.

Zdravje

Rdečica, utrujenost, palpitacije: kako razumeti histaminske težave

Sto odprtih zavihkov v glavi

Kako obsežna je ta prenova, je pokazala raziskava Laure Pritschet, objavljena leta 2024 v Nature Neuroscience. Znanstveniki so možgane bodoče mamice slikali 26-krat. Od takrat, ko še ni bila noseča, do dveh let po porodu. Opazili so izrazite spremembe sive in bele možganovine. Nekatere so po porodu izzvenele, druge vztrajale.

Tudi raziskava nevroznanstvenice Susane Carmona iz leta 2025 je pokazala, da se volumen sive možganovine med nosečnostjo zmanjša, po porodu pa deloma obnovi. To je eno najizrazitejših obdobij možganske prilagodljivosti v odraslem življenju. Prej je dolgo veljalo, da so možgani v odraslosti razmeroma stabilni.

Sloviti »mommy brain« oziroma materinska pozabljivost niso nujno dokaz slabšega spomina. Raziskave kažejo precej bolj zapleteno sliko. Pomanjkanje spanja, nenehna pripravljenost in pozornost, skrb za otroka in nepregledna množica drobnih opravkov terjajo svoj davek. Možgani imajo nenadoma »odprtih sto zavihkov«. Pozornost starša je v veliki meri usmerjena na otroka, kar vpliva na zbranost. Toda znanost ne govori o manjši inteligenci zaradi materinstva. Megla v glavi še ne pomeni, da možgani delujejo slabše.

Tudi očetje dobijo možgansko nadgradnjo

Čeprav očetje ne doživijo nosečniškega hormonskega viharja, starševstvo spreminja tudi njihove možgane. Raziskava, objavljena leta 2023 v reviji Cerebral Cortex, je pri novopečenih očetih pokazala spremembe možganske skorje, zlasti na območjih, povezanih s socialnim procesiranjem in vidnim zaznavanjem. Leta 2024 pa je raziskovalka Darby Saxbe ugotovila, da so bile spremembe pri očetih izrazitejše, bolj ko so bili vključeni v nego otroka in bolj ko so bili nanj navezani.

Je starševstvo torej telovadnica za možgane?

Vsekakor. Nekateri trdijo, da možgane celo pomlajuje. A znanost je tu previdnejša. Raziskava Edwine Orchard, objavljena leta 2025 v reviji PNAS, je analizirala podatke več kot 37.000 žensk in moških. Ugotovili so, da več ko imajo starši otrok, bolj imajo povezane sinapse v možganih na način, ki je nasproten značilnim vzorcem staranja. To sicer še ni dokaz, da gre za pomlajevanje. Zagotovo pa otroci prinesejo nenehno prilagajanje in sprotno reševanje nepričakovanih situacij. To pa je odlična vaja za prožne možgane.