Zgodbe
Spektakularna razstava: Žlahtna rja in ameriške sanje
Prvi konec tedna v juniju je na Visti ob Velenjskem jezeru znova grmelo. A ne iz oblakov. Prizorišče so napolnila ameriška vozila, ki bi jih nemara prej kot na cesti zasledili na filmskem platnu. Sprehod po parku je ponudil razgled na jeklene konjičke iz legendarnih obdobij prejšnjega stoletja in v glavah obiskovalcev se je že po nekaj korakih razplamtela domišljija ...
Bolnike z demenco odklanjajo, mar ne?
»Demenca ne izbira spola, barve kože, mej, države, za njo lahko zboli prav vsakdo. Bolj si star, več možnosti imaš, da zboliš. Toda večina starejših se sploh ne zaveda, da lahko sami močno zmanjšajo tveganje za nastanek demence, ki je sicer kronična in neozdravljiva bolezen možganov. »Zato bi morali več govoriti o preventivi in o tem, kaj jo preprečuje ter upočasnjuje. Prepričan sem tudi, da bi morali mediji o tem več govoriti in pisati,« pravi Jože Pečnik, upokojen pedagog, oče in dedek, čebelar, vinogradnik, sadjar, ljubiteljski gojitelj poštnih tekmovalnih golobov ter predsednik Spominčice Novo mesto, ki jo je leta 2016 ustanovila njegova žena Darka. Po njeni prerani smrti dve leti pozneje s sodelavci nadaljuje njeno delo.
To ni savna, temveč rastlinjak!
Koseško župnijo že tri leta krasi prekrasen vrt s številnimi grmovnicami, sadnim drevjem, čebelnjakom, prav na sredi pa kraljuje macesnova kupola, rastlinjak z bujnim rastjem, ki razveseljuje vse leto. S svojo nenavadno obliko in dekorativnimi lučmi je buril domišljijo in radovednost mimoidočih. »Na začetku sem se šalil, da je savna,« se smeji župnik Igor Dolinšek. Na koncu jim je seveda pojasnil, da je to rastlinjak. S tem, kar v njem pridelajo, so samozadostni, del pridelka celo podarijo.
Tisoč grl, ena pesem
Več kot 150 let po koncu obdobja narodnobuditeljskih taborov si šentviško srečanje pevskih zborov iz vse države krčevito prizadeva ohraniti tradicijo tistega časa – po »ljudsko«, po domače. In s tem kljubovati novim časom.
Posiljeni z odraslostjo
Kaj vemo o spolnosti mladostnikov? Zmoremo dojeti, da je naš otrok pri 14 letih lahko že spolno aktiven? Kako se osvajajo danes, kako ob tem trpijo, obžalujejo zgodnje spolne odnose, so bili vanje prisiljeni? Nacionalna televizija se pogumno loteva tudi prve spolnosti s projektom Prvič in pogovorno oddajo (Ne)varni, nedavno pa so predvajali francoski film Predigra s pričevanji francoskih mladih, starih od 14 do 23 let. Mnogo trpljenja je povezanega z odlašanjem in s prvo spolnostjo prav tako.
Postelja namesto valete ali kako čustveno zlomiti učenca
Medtem ko so se devetošolci na valeti poslavljali od osnovnošolskega obdobja, je naš najstnik zvit v klopčič ležal na postelji in strmel v prazno. Zlomljen od stresa, skrbi, negotovosti. Razočaran nad svetom, v katerega vstopa. »Mami, jaz ne morem več.«
Resnična zgodba: Ko potrebuješ pomoč, je ne dobiš
Ko je umirala moja znanka, recimo ji Marija iz Ljubljane, je bil tudi njen mož proti koncu njene bolezni že prava telesna in psihična razvalina. Njun sin jima ni mogel pomagati, saj je bil v bolnišnici v komi in tudi sam na pragu smrti; vnuka v šoli, snaha v službi. Vsi so sicer obiskovali taščo in babico ter pomagali, kadar so le mogli, a to je bilo navadno le ob koncu tedna.
Mali Urban je povezal svet
»Kot družina otroka, ki je zbolel za sindromom CTNNB1, se želim iskreno zahvaliti Špeli Miroševič, ki je več mesecev skrbno organizirala ta dogodek, in številnim prostovoljcem, ki so pomagali. Omogočil nam je neprecenljiva spoznanja in privilegij, da smo iz prve roke prejeli informacije o možnih terapijah od izjemne skupine strokovnjakov, ki so z nami velikodušno delili svoje znanje, čas in empatijo – nekaj, česar ne dobi vedno vsakdo, ki trpi za neko boleznijo,« je dejala ena od mamic, ki se je sredi junija udeležila največje mednarodne konference o sindromu CTNNB1. Ker je Slovenija s prostovoljnimi prispevki pomagala financirati prvi svetovni program razvoja genske nadomestne terapije, slovenski znanstveniki pa so pomembno prispevali k njenemu razvoju, se za malega Urbana in druge otroke bliža trenutek, ko bodo zdravilo tudi dobili.
Covid-19 bi lahko zaustavili
Pandemija, ki je zaznamovala vse, bi lahko ostala omejena na eno samo kitajsko provinco, trdi Dali Jang, profesor politologije na Univerzi v Chicagu in strokovnjak za kitajsko birokracijo.
Jana spet pri celjskih četverčkih
Ena najlepših, skoraj čudežnih novic v začetku tega leta je bilo rojstvo četverčkov v ljubljanski porodnišnici. V razmaku desetih minut so s pomočjo največjih strokovnjakov na svet prišli Matej, Marko, Luka in Jovan, ki so danes že pravi korenjaki. Pridni, umirjeni in prav nič zahtevni razveseljujejo svoja starša in bratca Konstantina. Zanimalo nas je, kako se imajo in kako veliki so že fantje, ki smo jih med prvimi slikali v porodnišnici, zato smo se povabili na obisk v Celje.
Pika in Prisha po 25 letih spet v Jani
Pika Justinek Brumnić in Prisha Justinek Alfirev sta mati in hči, ki sta pred 25 leti krasili naslovnico naše revije. Prisha, takrat komaj štiriletno dekletce, je zdaj mamo presenetila s povabilom na ponovno fotografiranje za Jano. Čeprav ne gre za velepomemben dogodek, je v njunih srcih zapisan kot posebne vrste doživetje.
Pomanjkanje analiz o cepljenju proti covidu-19 ruši zaupanje
Še nikoli ni bilo nobeno cepljenje tako pod drobnogledom javnosti kot tisto proti covidu-19. Še nikoli prej ni bilo toliko ljudi naenkrat cepljeno s tako novim cepivom, s tako novo tehnologijo cepljenja. In še nikoli ni nobeno cepivo tako razdelilo javnosti. Dokazani stranski učinki, anekdotna pričevanja in teorije zarote so se sprijeli v gordijski vozel množičnega nezaupanja, ki ga lahko presekajo le zaupanja vredne analize ter popolna transparentnost pristojnih ustanov. Če ne, smo v nevarnosti, da se skupaj z zaupanjem ljudi v cepljenje na splošno zruši eden temeljnih stebrov javnega zdravja. Marsikje so podatki in analize precej bolj dostopni kot pri nas, kjer zadnjih preprosto nimamo. Ali nam bodo pristojni kdaj nalili čistega vina, se sprašuje tudi Dušan Nolimal, zdravnik, raziskovalec in specialist javnega zdravja, nekoč zaposlen na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.
Janina Preobrazba: Ognjena! (po srcu in značaju)
»O Marija, sem to res jaz?! Takega prijetnega presenečenja pa že dolgo ne! To sem nova jaz, ognjena, kar mi bo dalo še večji zagon za naprej, me spodbudilo, da nekaj naredim zase in se bolj urejam,« je bila čisto navdušena 40-letna Vanja Makše, ki prihaja s Koroške Bele, a se je zaradi ljubezni preselila v Komendo. Vanja je ponosna mama štirih otrok, ki pa je morala prestati veliko bolečin, saj so ji zdravniki postavili hudo diagnozo, s katero se spopada mnogo žensk – endometriozo. Podala se je na pot raziskovanja in si bolezen pozdravila. Zdaj pa s svojim znanjem pomaga še drugim ženskam.
Segrevanje ozračja spreminja značaj tornadov
Letos je bilo po Evropi že precej tornadov, v naši okolici največ v sosednji Italiji, nedavno pa tudi v Avstriji in na Madžarskem. Segrevanje ozračja in oceanov vpliva tudi na razvoj tornadov. A klimatologinja prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj z Biotehniške fakultete v Ljubljani nas je potolažila, da so v Evropi tornadi največ druge stopnje, torej precej manj rušilni kot v ZDA. Vseeno je dobro poznati ukrepe, kako se lahko vsaj nekoliko zaščitimo pred orkanskimi vetrovi.
Pravljična zgodba o animiranem filmu Muca Copatarica
Če tudi vas zebe v stopala in vas pika trnje, ko se skozi gozd premikate po poti, ki drži iz vašega otroštva, si poglejte animirani film Muca Copatarica, ki ga je ustvaril Rok Predin – in kar je bilo strgano, bo spet zakrpano, na koncu poti pa vas čaka stara prijateljica. Ob ponovnem srečanju z njo se je na premieri v Ljubljani za svoj 97. rojstni dan »čudila in zabavala kot majhen otrok« tudi ilustratorka Ančka Gošnik Godec, ki je pred skoraj 70 leti zasnovala njeno brezčasno podobo.
Župan ukrajinskega Lvova v iskanju pomoči pri obnovi države
Medtem ko se po Ukrajini še vedno razlegajo streli in eksplozije, se napadena država ob pomoči mednarodne skupnosti že ozira proti prihodnosti, ko bo treba obnoviti uničeno infrastrukturo, postaviti na noge gospodarstvo in zaceliti telesne in duševne rane vojakov in trpečega ljudstva. Eden od simbolov ukrajinske prihodnosti je mesto Lvov, ki je zaradi svoje oddaljenosti od bojišča postalo pomembno središče obnove in okrevanja; v iskanju pomoči se je lvovski župan Andrij Sadovji nedavno ustavil v Ljubljani, da bi si pobliže ogledal delovanje rehabilitacijskega centra Soča. Kajti njegovo mesto ob navalu pohabljenih in psihološko uničenih sirot, žensk in vojnih veteranov že danes krvavo potrebuje takšne zmogljivosti.
‘Nalezljive’ duševne motnje
Je mogoče, da se duševne motnje ‘prenašajo« med mladimi znotraj njihovih družabnih krogov? Da, trdi nova finska študija.
Električne avtomobile je treba gasiti drugače
Nedavno smo bili spet priče požaru na ostrešju stavbe s sončnimi kolektorji. So s sončnimi elektrarnami na strehah naše hiše bolj ogrožene? In kako je z električnim avtom – res lahko hitreje zagori? Ne, statistika temu ne pritrjuje, strah pred električnimi avtomobili pa se je medtem že zalezel v preveč ljudi. Z razvojem smo v novih čedalje varnejši, res pa je, da so na naših cestah tudi tisti starejšega datuma. Največ požarov se zgodi med polnjenjem, gasilci pa so se v teh letih že dodobra prekalili.
Medicinski čudež po hudi poškodbi z nožem
Najtežja zgodba notranjske dopisnice RTV Slovenija Barbare Renčof.
Obupano iščemo boljšega turista
Za letos Svetovni svet za potovanja in turizem napoveduje rekordno turistično leto. Kar je hkrati veliko prekletstvo in majhen blagoslov za dežele in kraje, ki živijo od turizma, ali ki jim tuji obiskovalci pomenijo pomemben del prihodkov. Po eni strani turisti prinašajo denar, po drugi uničujejo naravo in grenijo življenje domačinom. In zato mesta širom po svetu uvajajo najrazličnejše ukrepe, ki naj bi odgnali turiste, ki jih nočejo – tiste, ki razgrajajo, svinjajo in porabijo malo denarja –, in ohranili tiste, ki jih hočejo, torej mirne, trezne in spoštljive, ki veliko zapravijo in za seboj poberejo smeti. Med kraji, kjer je dobrega, se pravi turistov, preveč, je tudi vse več slovenskih. Pod drobnogled smo vzeli izbran pušeljc.
Paliativna oskrba otrok: Ne boste ostali sami
To ni žalostna zgodba. To je zgodba o tem, kako otrokom s težkimi in neozdravljivimi boleznimi pomagajo živeti njihovo najboljše življenje.
Pogrešani otroci: Vnuka iščemo že sedem let
Kaj se zgodi, ko mati otroka, ne da bi to povedala svojemu nekdanjemu partnerju, za neznano število dni odpelje v drugo državo? Če hoče otroka, ki je šoloobvezen, oče v kratkem videti, je moral po nasvetu pristojnega centra za socialno delo (CSD) najeti odvetnika. Zanj bodo napraskali denar (za začetek 1500 evrov) vsaj trije družinski člani, vsi na minimalnih dohodkih. Dejansko gre za ugrabitev otroka, v šoli pa takega otroka evidentirajo kot pogrešanega – prav tako kot tistega dečka, o katerem smo pisali pred letom in pol. Stara starša, ki sta si stike z njim izborila na sodišču, ga nista videla že sedem let. Nihče ne ve, kje je.
Janina preobrazba: Dragocena popotnica v svet odraslosti
»V življenju vsak človek doživi kopico prelomnic, največ pa jih je povezanih s prehodom npr. iz brezskrbnosti vrtca v osnovno šolo. To običajno precej hitro pozabimo, bolj se nam vtisnejo v spomin poznejši prehodi. Mene v kratkem čaka prehod iz osnovne v srednjo šolo, kar mi vzbuja kopico mešanih občutkov,« je povedala mlada Nikki Dujakovič Piršič, ki si je za popotnico na naslednjo stopničko odraslosti zaželela polepšanje. Na preobrazbi je dobila navdih in kopico zamisli, kako zablesteti na valeti.
Veselošolski finalisti o izzivih najstnikov: Enkrat ti uspe, drugič ne
Mislite, da je danes otrokom lahko? Da niso v stresu? Vas zanima, kaj si otroci mislijo o zasvojenosti s pametnimi napravami, šoli, domovini? In koliko je v resnici depresije že pri najmlajših? Našli smo čudovite osnovnošolce in zaupali so nam, kaj se skriva v njihovih svetovih.
Moje roke – moje orodje
Ne, ni treba veliko, da je človek srečen. Če pričakuješ, da boš videl lepe stvari, dan pa te nagradi še z mavrico drugih občutij, od nežnih dotikov do zanimivih vonjev, je dan popoln. Obiskali smo Slovenski rokodelski festival na Brdu pri Kranju.