Zgodbe
Brata Bandelj gradita največji rastlinjak
Med nekim pogovorom pred petimi ali šestimi leti sta se brata Bandelj – Boštjan je med drugim lastnik enega najuspešnejših globalnih podjetij Belektron, mlajši Matej pa že dvanajst let z njim sodeluje – odločila za trajnostne poslovne izzive. Ti bodo pomagali pri zelenem prehodu družbe, tako da bodo v njeno dobro, hkrati pa bodo zagotavljali vrhunsko ponudbo. Eden izmed takih je tudi projekt v občini Dobrovnik, kjer nastaja največje območje za pridelovanje zelenjave v steklenjakih pri nas. Visokotehnološko in trajnostno naravnan projekt bi lahko pripomogel k večji slovenski samooskrbi z različnimi vrstami zelenjave, pravita Bandljeva. Z njima smo se srečali v njihovem nedavno prenovljenem idiličnem hotelu Milka v Kranjski Gori, kjer goste razvajajo z vrhunsko kulinariko Michelinovega kuharja Davida Žefrana z ekipo in osupljivim razgledom na jezero Jasna ter okoliške vršace.
Krizarjenje za zacetnike 3: Gospodarica sončnih zahodov
Naj tokrat postrežemo z zadnjim poglavjem morskih dogodivščin Janine novinarke Jelke Sežun.
Francija 'časti' popravilo − kaj pa Slovenija?
Konec julija je začela veljati direktiva, ki vsem državam članicam EU naroča, da morajo svojo zakonodajo oplemenititi s pravico do popravila. Z njo bo tudi potrošnikom v Sloveniji olajšana pot do servisa, ki nam bo izdelke po dostopni in konkurenčni ceni popravil še po izteku garancije. No, v Franciji pa so šli še korak dlje. Tam so že sprejeli zakon, da lahko vsakdo staro oblačilo (tudi čevlje in torbice) prinese v popravilo obrtnikom, strošek pa plača država.
Zdravilna moč »slovenskega Tibeta«
Skalne strukture okoli Žusma na Kozjanskem privabljajo vse več ljudi, ki v njih prepoznavajo svete megalite, po katerih nam pradavni predniki podajajo brezčasna sporočila in življenjsko energijo. Do uradne znanosti pa so prav tako zadržani, kot je ta zadržana ob njihovih trditvah o svetišču, ki odraža pozabljeno trinajsto astrološko znamenje Kačenosca in skozi katero naj bi bil mogoč dvig v »nadsvet«.
Novi šolski zakon in program: Kaj bo jeseni drugače?
Februarja so poslanci potrdili novelo zakona o osnovni šoli, zatem pa smo dobili še nov Nacionalni program vzgoje in izobraževanja, ki vsebuje vizijo za prihodnje desetletje. Kaj nas in naše otroke torej čaka v prihajajočih šolskih letih?
Spolna vzgoja v ringu: Olimpijske igre in vprašanje »tretjega spola«
Pred alžirsko boksarko Imane Helif, nad katero se zaradi njenega videza in moči v ringu zlivajo hektolitri gnojnice, je bila južnoafriška tekačica Caster Semenya, pred njo pa Poljakinja Stanislawa Walasiewicz, ki je že leta 1932 osvojila zlato na olimpijskih igrah v Los Angelesu – vrsta interspolnih oseb v vrhunskem ženskem športu je dolga. In ne, drugače od goljufinj, s katerimi jih primerjajo, za svoje morebitne prednosti niso zaslužne same, temveč so jim bile tako rekoč od boga dane. Vprašanje, kam jih umestiti v odnosu do tekmic, pa kljub temu ostaja. Kajti tudi znotraj interspolne populacije obstajajo velike razlike, pogojene z vrsto mutacij, ki so po spočetju spremenile genski material neke osebe.
Kalvarija odplavljene kmetije Pečnik iz Rastk
Anomalij je veliko – od tega, da so kmetu dejali, da sploh ni kmet, do tega, da je moral s pričami dokazovati, koliko živine mu je odnesla voda. Kjer je le mogoče, se pri poplavljencih zatika.
Janina preobrazba: Skozi trnje do zvezd
»Prihajam iz okolice Maribora. Predvsem sem mama krasnega najstnika Luke, ki me ves čas uči velike življenjske šole; partnerka, športnica po duši, dolgoletna odbojkarica, pozitivna in nasmejana ... Ko sem gledala in spremljala preobrazbe po revijah in na televiziji doma in v tujini, so mi bile vedno všeč. Všeč sta mi lepota, moda, ko te nekdo vidi z drugačnimi očmi in ti pove, kaj je primerno zate in čemu se je treba izogibati. Zato sem se tudi prijavila na preobrazbo,« je povedala 44-letna Maja.
Starši vračajo udarec – v past ujeli pedofila
»Hej, hej! Koliko si stara?« se je izpisalo na zaslonu najstničinega mobilnega telefona. »Oj. 14,« je odpisala. »Pa bi te motilo, če sem jaz starejši?« je začel predator plesti mrežo, a se vanjo ni ujela najstnica, temveč on sam. Saj poznate tisto opozorilo, da nikoli ne vemo, kdo je na drugi strani zaslona, kajne? No, velja za obe strani. Pazite se, pokvarjenci, starši vračajo udarec!
Spletne prevare: Se tudi vi pogovarjate s filmsko zvezdo?
Opazil jo je na Facebooku. Gospo srednjih let. Tako naravno lepa je, pristna. Ne tako izumetničena kakor ženske, ki ga obkrožajo. Moral jo je spoznati. Vsaj z dopisovanjem. In zdaj ko jo pozna, jo ljubi. Močno kot še nikoli prej. Rad bi jo videl v živo, se je dotaknil, jo poljubil. A kaj, ko so paparaci povsod! Težko jim pobegne. Vendar bi se potrudil zanjo, tako posebna je. Če bi le lahko prišel do denarja za letalsko karto, hotel … Seveda ga ima, a ga upravljajo drugi, takoj bi se razvedelo, kam je šel. Potem bi bila izpostavljena javnosti, raztrgali bi jo. Tega ji ne bo naredil. Morda, če bi mu ona posodila denar ... In mu ga je. Vse prihranke, kar jih je imela. Kako ne bi, ko pa jo ljubi Leonardo Di Caprio?!
Krizarjenje za zacetnike 2: Sestrična delfinov
Pred vami je nov sveženj morskih dogodivščin Janine novinarke Jelke Sežun.
Boj za življenje požrtvovalne psičke Emme
Gorski reševalci in reševalke v Slovenji ne rešujejo le Čehov, ki v sandalah lezejo v visokogorje, ali izkušenih plezalcev, za katere je lahko usoden zgolj en odvaljen kamen, temveč tudi živali. Prejšnji teden so tako z bliskovito akcijo poskrbeli za srečen konec v zgodbi o psički Emmi, ki jo je v jezik ugriznil gad – a vedno se ne izteče tako dobro.
Pretepel je mamo, ker mu je vzela tablico
»Ni in ni odnesel smeti, kar je njegovo edino delo,« razlaga znanka ob kavi. »Prijateljica jih je zanalašč puščala, da bi sin videl, kako je videti, če se nič ne dela. Po enem tednu je znorela in mu vzela tablico.« Moderna običajnost, si mislim. Sledili bodo prepir, prošnje in obljube, pa mu jo bo vrnila. A nadaljevanje zgodbe je vse kaj drugega: 14-letnik je mamo tako brutalno pretepel, da je obležala nepremična. Ko znanka to govori, se še ne ve, ali bo preživela.
Krizarjenje za zacetnike: Hči morja
Svež morski vetrič še pred zajtrkom ...
Tina Perić: Družbe brez predsodkov ni
»Liki so izmišljeni, dejanja nekoliko manj,« sporoča avtorica izjemnega prvenca Ćrtice Tina Perić čisto na začetku svoje čudovite knjige, v kateri se junakinja Mia Batić spominja otroštva, ki ga je zaznamoval izbris njenega očeta, kuharja v JLA.
Sophia Loren je nekoč poslušala, da ima prevelik nos in prepolne ustnice
»Lepota ni pomembna,« je nekoč pojasnjevala Sophia Loren, »zanimiv moraš biti. Nikoli nisem bila lepa, nikoli nisem bila porcelanasta punčka.« In si človek misli, za vraga, ženska, se ti je ogledalo pokvarilo? Seveda je bila lepa in je še vedno, pri skoraj devetdesetih – dopolnila jih bo 20. septembra. Lepa IN zanimiva.
Janina preobrazba: Ko se vzljubiš, pridejo prave stvari
»Sem dolgoletna Ljubljančanka, nedavno preseljena v Celje. Z veseljem prebiram Jano in občudujem ženske, ki jih iz tedna v teden tako prijazno predstavljate in polepšate. Tudi sama sem si po tihem želela biti del tega. Na preobrazbo sem se prijavila, da stopim iz cone udobja in morda s svojo besedo dosežem koga, ki trenutno trpi, čuti tesnobo in da nikamor ne spada. Morda bi za svoj slogan lahko izbrala ‘Nazaj k otroštvu’ – zares pomisliti, kaj smo takrat najraje počeli, in morda obuditi te sanje,« pravi 35-letna Tina.
Utrgala sta se nebo in zemlja: Sreča je, tokrat ni bilo smrtnih žrtev
Vremenoslovci so napovedali oranžni alarm, ampak tega, kar je potem doživel zaselek Podlebelca na območju Kokre (da ga bo praktično izbrisal kamniti plaz), ni predvidel nihče.
Pesticidi: najdemo jih v našem okolju in so tudi močni dejavniki Parkinsonove bolezni
Parkinsonova bolezen je najhitreje rastoča nevrološka motnja. Ocenjujejo, da za njo trpi deset milijonov ljudi po svetu, v naslednjih 25 letih pa naj bi jih bilo še enkrat več. Eden od razlogov je ta, da živimo dlje, saj diagnozo ljudje dobijo praviloma po 60. letu. A starost in dednost še zdaleč nista edina faktorja tveganja za to bolezen. Čedalje bolj jasno je, da jo morda v še večji meri povzročajo dejavniki okolja, v katerem živimo. In eden glavnih so snovi, na katere ne bi takoj pomislili – pesticidi. Po zadnjih študijah je več kot deset takih, ki občutno povečajo tveganje, da zbolimo za Parkinsonovo boleznijo. Najbolj strupen to tveganje zviša za kar 150 odstotkov.
Izkušnja presaditve las iz prve roke: boj proti plešavosti
Še do nedavnega so se morali moški sprijazniti z izpadanjem las in sprejeti pogled na golo glavo ali ostanke moškosti, ki so kljubovali času, zdaj pa je končno tudi navadnim smrtnikom na voljo sveti gral za povrnitev pričeske.
Pri devetih ga je zblojena mati začela posiljevati
Čeprav so v družinah večinoma nasilni moški, tudi ženske niso nobena izjema. V Kopru se je te dni začelo sojenje 50-letni natakarici, ki je začela svojega sina spolno zlorabljati, ko je imel komaj devet let, in je to počela do njegovega petnajstega leta, ko se je oblast, karkoli to že je, zbudila in otroka dodelila očetu. Še zmeraj pa je imel sodno zapovedan stik z mamo. Oprostite, a smo res popolnoma iztirjena družba?
Janina preobrazba: Organizirala si je dan za razvajanje
»Sicer sem diplomirana kozmetičarka ter organizatorka dogodkov in porok. A zadnje čase 'le' organizatorka vsakdana treh malih pleničarjev, predvsem pa srečna mama. Imam čudovito hčerko, staro dve leti, pred dvema mesecema pa sem rodila še dva zakladka, dvojčka. Vedno sem bila zelo rada urejena, uživala sem v nakupovanju garderobe, sedaj pa je za to zmanjka časa ali pa me v trgovini spremljajo trije mali 'asistenti', ki me opomnijo, da je vse, kar potrebujem, nov paket plenic in veliko kofeina. Zelo si želim neke osvežitve, ki bi zamenjala moje modrčke za dojenje s čim lepšim, mojo materinsko garderobo s čim manj praktičnim, moje nakupovalne košarice z oblačilci za otroke s čim večjim od številk 56 ali 92,« je iskreno povedala 33-letna Maja iz okolice Celja.
Ne pozabite na rože!
Korošec Jan Robin je svojo ljubezen do rastlin odkril že v otroških dneh in jo še vedno ohranja. Na svojem Instagramu je bolj znan kot Botanistbyheart (Botanik po srcu); s svojimi fotografijami zelenih lepotic navdušuje več kot 65 tisoč sledilcev z vsega sveta! Avtor več člankov o rastlinah je nedavno ponosno k sebi stisnil svojo knjigo Ne pozabi na rože!, nam pa atrosil pehar nasvetov, da bodo tudi naše vedno lepe in bujne – celo ko se vrnemo z dopusta.
Mesto, ki noče, da vam je vroče
Tole je lep primer, zakaj je Dunaj že več kot desetletje prvo med svetovnimi mesti, kjer je kakovost življenja najvišja – majhna, a pomembna pozornost, darilce mesta, ki olajša življenje v še posebej pasjem vročinskem valu: hladne cone. V ozadju te kul ideje je topla misel: naj nihče, ki si doma ne more privoščiti klimatske naprave, nihče, ki je iz tega ali onega razloga zunaj na vročini, ne trpi brez pomoči. In tako je mesto ljudem ponudilo hladne cone, hlajene prostore, kjer so na voljo tudi hladna pijača, pogovor in družba. Vsem, ki to potrebujejo.
Brez otrok ni prihodnosti za štajersko vasico
Zaprtje šole v Gradišču na Kozjaku je še ena zgodba o pokončnih, žilavih ljudeh, ki jim je slovenska država obrnila hrbet. In je zgodba o koncu »otroštva, kot je bilo nekoč«.