Zgodbe
Saj ni res, pa je: Z grabljami, motikami in noži v boj proti toči
Ste tudi vi na družbenem omrežju zasledili objave o nenavadnih bitkah proti toči? Medtem ko so ljudje lani vneto kuhali kis, se letos nad oblake spravljajo tudi z noži, sekirami, vilami, grabljami in motikami. Ne šalimo se, berite dalje ....
Znanstvenica svoj atrij spremenila v rajski vrt obilja
»Posekali smo dve tretjini gozdov, ki uravnovešajo vodni režim, ohlajajo ozračje in senčijo zemljo, povzročili smo erozijo in nepotrebno izhlapevanje vode v zrak, vodna para ogreva ozračje še bolj kot CO2. Znašli smo se v začaranem krogu. Če bi samo pet odstotkov površine zasadili nazaj, bi bila temperatura kot pred dvajsetimi leti, pravijo raziskave. Kaj bi šele bilo, če bi bilo tisto, kar bi zasadili, tako produktivno kot tale naš atrij z večplastno vegetacijo, gozdnim vrtom, ki nam daje obilje hrane,« spodbuja Jitka Hreščak, znanstvenica in okoljevarstvenica, ki je svoj atrij v Kosezah spremenila v rajski vrt obilja, v katerem uživa vsa družina.
Umetnost ne sme biti le za bogate
Hiše živijo svoja življenja, ste kdaj pomislili? Nekatere imajo bogate kariere, najprej so to, potem so nekaj drugega, še bolj potem spet nekaj čisto drugačnega … in čisto nazadnje ostanejo same in prazne. Čakata jih počasen propad in rušenje – razen če se v prazne prostore ne naseli kdo drug, morda le za kratek čas, jih vzdržuje, popravlja in napolni z življenjem. Mesto Dunaj poskrbi, da se srečno najdejo prazne hiše in ustvarjalni ljudje, ki si ne morejo privoščiti visokih najemnin, da lastniki praznih prostorov te odstopijo v začasno uporabo ljudem, ki jih potrebujejo. In so tako vsi zmagovalci; lastniki, ki jim zgradbe ne propadajo, in najemniki, ki imajo prostor za delo za zelo neoderuško vsoto ali celo zastonj.
Kako Slovenkam olajšaš gospodinjenje
Malo smo klepetale o tem in onem, pa je kolegica rekla, o čem pa pišeš ta teden? O zavodu za napredek gospodinjstva, sem rekla. Oh, so rekle s pomenljivo dvignjenimi obrvmi in skeptičnimi nasmeški, na obrazih pa jim je jasno pisalo, spet nekaj, kar podi ženske nazaj za štedilnik? Ne bi se mogle bolj motiti. Zavod je počel prav nasprotno – ljudem je skušal olajšati življenje. In je to tudi zelo dobro počel.
Evropski sršeni so koristne žuželke
V letošnjem poletju so iz Ljutomera z okolico in Posavja večkrat poročali o odstranjevanju sršenjih gnezd s stanovanjskih stavb, ker je bilo sobivanje z evropskimi sršeni nevzdržno. Doc. dr. Danilo Bevk, strokovno-raziskovalni sodelavec na Nacionalnem inštitutu za biologijo, pravi, da njihovo število iz leta v leto niha. Največ jih je konec poletja, zato je dobro biti pri obiranju sadja pozoren, saj lahko sršena ali oso nehote primemo in pičita. Obenem opozarja, da evropski sršeni nikakor niso samo nadloga – če imajo mir, namreč niso agresivni, temveč so pomemben del zdravih ekosistemov in kot plenilci pomemben regulator številčnosti žuželk na vrtu, kar so že prepoznali v Nemčiji.
Živeti pod lupo zalezovalca
»Kurba! Prasica! Nihče te ne bo mel tako rad kot jaz!« se je izpisalo na zaslonu telefona. Brigita je v zadnjih treh letih prejela približno 5.000 sporočil, a to je le del srhljivke, v kateri se je znašla. Nekdanji partner se je namreč prelevil v obsedenega zalezovalca, vendar mu je s pomočjo organov pregona stopila na prste. »Bila sem zlomljena, danes pa me ne more več spraviti na kolena!«
V prvi vrsti v teatru onesnaževanja – lastnikih jaht
»Edina rešitev je sprememba naših navad,« pravi Dan Lenard, eden najbolj cenjenih oblikovalcev luksuznih jaht, ki svari, da se peljemo proti zidu. V navtiki je že vse življenje. Ko se je z jadrnico pred petimi leti podal preko Atlantika, je zgroženo spoznal, da se je sicer umaknil od ljudi, ne pa tudi od smeti. In se je odločil za akcijo. Ustanovil je fundacijo Vela Code, s katero bi rad ozavestil navtike, naj spremenijo svoje navade in se izogibajo plastiki. Seveda bi bilo za naš obstoj na tem planetu nujno, da temu skušamo slediti tudi vsi drugi.
Kako ozdraviti slovensko šolstvo
Učni načrti so preobloženi s podatki, otroci pod čedalje večjim stresom (o čemer priča porast duševnih stisk med njimi), ambiciozni starši v želji po popolni prihodnosti svojih potomcev zvijajo učiteljem roke, preobremenjeni in podplačani šolniki pa izgubljajo iluzije. Toda v Sloveniji imamo strokovnjake, ki dobro vedo, kaj je šlo narobe in kako stvari izboljšati, preden se celoten vzgojno-izobraževalni sistem sesede vase. Bi jih kdo poslušal?
Skrajno nenavadno »zdravilo« za multiplo sklerozo in raka
V Rumo, mestece v zahodni Srbiji, me je prignala neverjetna zgodba o 23-letni Željani, ki si je hudo avtoimunsko bolezen multiplo sklerozo popolnoma pozdravila z uživanjem hroščkov, ki prihajajo iz Južne oziroma Srednje Amerike. In to živih. Zato sem jo obiskala, da bi se prepričala na lastne oči. A najprej sem se srečala z Dušanom Dragišićem, ki je te hroščke pripeljal s Kube.
Kje je kakšna zelenica?
Pred dobrim mesecem smo z družino obiskali Avstrijo, Češko, Poljsko in Slovaško. Bilo je tako fino, da smo se odločili še za eno potovanje v tem vročem poletju. Namenili smo se obiskati Bosno in Hercegovino. Odločili smo se, da bomo tokrat vzeli s seboj tudi našega ljubljenega kužka, ki sta ga hčerki na prvem potovanju močno pogrešali. Naj tudi on uživa krasote tujih dežel. In tako smo se nekega lepega jutra odpravili novim doživetjem naproti.
Janina preobrazba: Dobrodošla spodbuda
»Ko se pogledam v ogledalo, mi je žal, da sem se malo zapustila, in nisem prav nič zadovoljna s svojim videzom. Zadnja tri leta sem namreč pridobila deset kilogramov in izgubila stil, zato sem si zaželela malo spodbude,« je ob prijavi na Janino preobrazbo iskreno povedala 54-letna Željka Kanjir iz Parecaga pri Sečovljah. Z veseljem se je prepustila našim izkušenim lepotnim mojstrom.
Zakaj lepotice izginjajo v noč?
Ni več fino biti mis Amerike. Nekaj mora biti hudo narobe v organizaciji, ki drži roko nad izbori mis sveta, mis ZDA in najstniške mis ZDA. Tole je hiter prelet dogodkov: pred tremi meseci je odstopila mis ZDA 2023. Potem je odstopila najstniška mis ZDA. Obe sta za odstop navajali osebne razloge, ampak sta zraven izdatno namigovali, da je zadaj nekaj več in da bi še pa še radi povedali, kaj, pa ne smeta, ker ju veže pogodba o molčečnosti. Sledilo je še več odstopov ljudi, povezanih z lepotnimi tekmovanji. Sredi vse te lepote nekaj hudo smrdi.
Peklenske bolečine ne bom nikoli pozabil
Morski zmaj velja za eno izmed najbolj strupenih rib v Jadranskem morju, ob zbodljaju se namreč izloči strup, ki povzroča naravnost nečloveške bolečine. »Mislil sem, da se mi bo zmešalo, česa tako bolečega nisem doživel še nikoli v življenju. Posledice čutim še danes, roka ni več takšna, kot je bila prej,« pravi Andrej, ki se mu je peklenska nočna mora za vedno vtisnila v spomin.
Zakonca iz Avstralije, zaljubljena v Izolo
Šestletni Aleksander se je leta 1949 iz kraških Hrpelj z družino preselil v Avstralijo in tam so si ustvarili novo življenje. Bolj se nabirajo leta, raje je v Sloveniji. Kadar je v Avstraliji zima, sta z ženo Megan zadnjih 15 let v Izoli, kjer sta si uredila prikupno stanovanje s teraso na najvišji razgledni točki ob zvoniku. Tja zelo rada povabita prijatelje in jih gostita. To ima Aleksander v krvi, saj je bil njegov oče gostilničar, a je moral svojo dejavnostjo prekiniti.
Kralj je želel, da ga pokopljejo na Kostanjevici
Čeprav je Nova Gorica eno najmlajših slovenskih mest, premore nekaj, česar nima noben drug kraj v naši državi: kralja. In to ne katerega koli, temveč Karla X., zadnjega kralja Francije iz vrst Burbonov, simbol slave in moči omenjene dinastije. Zgodba, kako in zakaj si je Karel X. za svoje zadnje počivališče izbral prav Kostanjevico nad Novo Gorico, je naravnost neverjetna. Povzpeli smo se v enega od trinajstih frančiškanskih samostanov v Sloveniji, da bi odstrli tančico skrivnosti …
Dobrodelni rojstni dan: Namesto igrač pomoč živalim
Ko se pri družini Rovšek odvije rojstnodnevno praznovanje Roka in Maše, bratec in sestrica ne kukata v darilne vrečke, da bi tam našla igrače. Ne, skupaj z dobrimi željami namreč prejemata mesne konzerve, vrečke z briketi in druge priboljške za živali, saj jima tako mali kot veliki gostje prinašajo hrano in prispevke za pomoči potrebne rešenčke. Tako je že nekaj let. In kako se je rodila navdihujoča akcija, ki prepleta dobrodelnost in vzgojo mladine v sočutne ljudi?
Oldtajmerke pometajo s stereotipi: Treba je živeti na polno!
Po modni brvi lokala Mandrač v Semedeli so se prejšnji teden že tretjič po letu dni sprehodile drzne in barvite Oldtajmerke, dekleta v zrelih letih, ki jih je za uresničitev svojih drznih modnih idej in kreacij iz oblačil iz druge roke zbrala ter oblekla večna upornica, stilistka Darja Favento. »Oldtajmerke so moje žensko pleme, rade se zabavamo, smejimo, z modnimi revijami pa pometamo s stereotipi o oblačilih iz druge roke in s tistimi, da ženskam v zrelih letih ne pristojijo več odštekana oblačila in kroji,« pravi Darja, ki zajema življenje z veliko žlico. Nikakor ne more biti na miru, nenehno ustvarja, kombinira, načrtuje. »Treba je živeti na polno!« nam polaga na dušo.
Daniel Popović in Božidar Wolfand Wolf: Nikoli se nisva zapletala s pevkami
Pesmi Džuli in O ne, Cherie sta zaznamovali jugoslovansko glasbeno sceno v 80. letih. Še danes njuna izvajalca Daniela Popovića in Božidarja Wolfanda Wolfa prepoznavajo od Triglava pa do Vardarja, kot se je reklo. Ko je Wolf napovedal, da se bo poročil s svojo dolgoletno oboževalko, Daniel pa je s svojo poročen že 18 let, se nam je zdelo, da je stičnih točk med njima toliko, da ju lahko skupaj povabimo na klepet. Wolf je prišel prvi in ves v črnem, Danijel se je pojavil ves v belem – tudi če bi se dogovarjala, se ne bi mogla bolje uskladiti, in takoj je postalo jasno, da bo debata tako vroča kot poletno popoldne, v katerem smo se sešli v ljubljanski slaščičarni.
Nauki iz vrtca za romske otroke
Zgodba vrtca v romskem naselju Kerinov Grm je zgodba o mukotrpni in sočutni gradnji krhkega zaupanja med romsko in večinsko populacijo. To zaupanje pa bo potrebovalo še leta, če ne desetletja, da bo preseglo razlike v vzorcih, katerih korenine se vlečejo več generacij v preteklost.
Posiljena in umorjena zdravnica je sprožila plaz
Nedavno brutalno posilstvo in umor 31-letne zdravnice v Kalkuti odmeva veliko šire kot le v Indiji. Sproža vprašanja o čedalje pogostejšem in hujšem nasilju, ki ga doživljajo ljudje v belih in modrih haljah, ter resne pomisleke glede varnosti v zdravstvenih ustanovah v tej velikanski deželi. Zadnji primer je bil kaplja čez rob ter je sprožil obsežne proteste in zdravniške stavke po vsej državi. Preobratov v njem pa še kar ni konec.
Mariborčani, ki zavirajo gradnjo onkološkega oddelka
V mariborskem UKC morajo nujno razširiti onkološki oddelek, a se gradnja stolpiča, v katerem bi namestili kapacitete, ki bodo reševale življenja, ne premakne z mrtve točke. Vendar za to niso krivi okoliški stanovalci, temveč državni uradniki, ki niso bili sposobni predvideti, da slepa pega sredi načrtovanega gradbišča ni neposeljena puščava, temveč so to domovi, prežeti s spomini in urejeni z življenjskimi prihranki. Kakšna bo končna cena, ki jo bodo zaradi tega plačali onkološki bolniki in bolnice, pa se odločevalci očitno ne sprašujejo. To je zgodba stanovalcev.
Romanca na Aktualu: Brezplačno do sanjske poroke
Če ste tik pred poroko ali pa si jo samo zelo želite, se prijavite na resničnostni šov na Aktual TV, na LAST MINUTE SANJSKO POROKO. Ustvarjalci bodo srečnima izbrancema organizirali nepozaben poročni dan. Vas zanima več? Berite dalje!
Petelinček v glasnem jeklenem konjičku
»Vruuuum vruuum,« že pred zoro bučno odmeva med bloki, da iz sna skočijo tudi vsi tisti, ki bi lahko spali še kakšno uro dlje. Ob treh popoldne znova ropota kot na snemanju filma Prehitri in predrzni, vrhunec predstave pa je po enajsti uri zvečer, ko se med betonskimi kulisami odvije koncert jeklene mrcine. Kdo povzroča takšen huronski hrup? In kaj za božjo voljo se mu plete po glavi?
Janina preobrazba: Že drobni uspehi so vredni truda!
»Na preobrazbo sem se prijavila, ker jo vidim kot trenutek, ki bo samo moj in samo zame. Ne vem še, ali si upam to izpeljati, če se upam tako izpostaviti, ker sebe niti ne vidim kot tako, da bi ljudi zanimalo, kaj imam povedati. Nisem vedela, če bom prišla v ožji izbor, a vseeno, če ne drugega, lahko rečem, da sem vsaj poskusila. Kajti v tem življenjskem vrtiljaku premalo skrbim zase, vedno je poudarek na podjetju, partnerju, otrocih …,« je bila nadvse iskrena 46-letna Tea Stojanovič iz Višnje Gore, ki je prekipevala od sreče, da se ji je izpolnila vroča želja.
Tradicionalni skoki z mostu v Kanalu
Bi se upali pognati s 17-metrskega mosta v globino smaragdne Soče, ki ima rekordnih 22 stopinj? Najbrž bi marsikoga ob misli na takšen podvig pošteno stisnilo pri srcu, je pa zato toliko bolj zanimivo spremljati skoke na noge, figurativne skoke, kanalske »lastovke« in povsem novo kategorijo skokov, ki so jo na prireditvi letos uvedli prvič, imenuje se freestyle. Za dobršno mero adrenalina je poskrbelo 22 prijavljenih tekmovalcev iz ZDA, Danske, Nemčije, Avstrije, Črne gore, Bosne in Hercegovine, Hrvaške in Slovenije, med njimi so bile tudi tri ženske.