Zgodbe
Janina preobrazba: Ko se vzljubiš, pridejo prave stvari
»Sem dolgoletna Ljubljančanka, nedavno preseljena v Celje. Z veseljem prebiram Jano in občudujem ženske, ki jih iz tedna v teden tako prijazno predstavljate in polepšate. Tudi sama sem si po tihem želela biti del tega. Na preobrazbo sem se prijavila, da stopim iz cone udobja in morda s svojo besedo dosežem koga, ki trenutno trpi, čuti tesnobo in da nikamor ne spada. Morda bi za svoj slogan lahko izbrala ‘Nazaj k otroštvu’ – zares pomisliti, kaj smo takrat najraje počeli, in morda obuditi te sanje,« pravi 35-letna Tina.
Utrgala sta se nebo in zemlja: Sreča je, tokrat ni bilo smrtnih žrtev
Vremenoslovci so napovedali oranžni alarm, ampak tega, kar je potem doživel zaselek Podlebelca na območju Kokre (da ga bo praktično izbrisal kamniti plaz), ni predvidel nihče.
Pesticidi: najdemo jih v našem okolju in so tudi močni dejavniki Parkinsonove bolezni
Parkinsonova bolezen je najhitreje rastoča nevrološka motnja. Ocenjujejo, da za njo trpi deset milijonov ljudi po svetu, v naslednjih 25 letih pa naj bi jih bilo še enkrat več. Eden od razlogov je ta, da živimo dlje, saj diagnozo ljudje dobijo praviloma po 60. letu. A starost in dednost še zdaleč nista edina faktorja tveganja za to bolezen. Čedalje bolj jasno je, da jo morda v še večji meri povzročajo dejavniki okolja, v katerem živimo. In eden glavnih so snovi, na katere ne bi takoj pomislili – pesticidi. Po zadnjih študijah je več kot deset takih, ki občutno povečajo tveganje, da zbolimo za Parkinsonovo boleznijo. Najbolj strupen to tveganje zviša za kar 150 odstotkov.
Izkušnja presaditve las iz prve roke: boj proti plešavosti
Še do nedavnega so se morali moški sprijazniti z izpadanjem las in sprejeti pogled na golo glavo ali ostanke moškosti, ki so kljubovali času, zdaj pa je končno tudi navadnim smrtnikom na voljo sveti gral za povrnitev pričeske.
Pri devetih ga je zblojena mati začela posiljevati
Čeprav so v družinah večinoma nasilni moški, tudi ženske niso nobena izjema. V Kopru se je te dni začelo sojenje 50-letni natakarici, ki je začela svojega sina spolno zlorabljati, ko je imel komaj devet let, in je to počela do njegovega petnajstega leta, ko se je oblast, karkoli to že je, zbudila in otroka dodelila očetu. Še zmeraj pa je imel sodno zapovedan stik z mamo. Oprostite, a smo res popolnoma iztirjena družba?
Janina preobrazba: Organizirala si je dan za razvajanje
»Sicer sem diplomirana kozmetičarka ter organizatorka dogodkov in porok. A zadnje čase 'le' organizatorka vsakdana treh malih pleničarjev, predvsem pa srečna mama. Imam čudovito hčerko, staro dve leti, pred dvema mesecema pa sem rodila še dva zakladka, dvojčka. Vedno sem bila zelo rada urejena, uživala sem v nakupovanju garderobe, sedaj pa je za to zmanjka časa ali pa me v trgovini spremljajo trije mali 'asistenti', ki me opomnijo, da je vse, kar potrebujem, nov paket plenic in veliko kofeina. Zelo si želim neke osvežitve, ki bi zamenjala moje modrčke za dojenje s čim lepšim, mojo materinsko garderobo s čim manj praktičnim, moje nakupovalne košarice z oblačilci za otroke s čim večjim od številk 56 ali 92,« je iskreno povedala 33-letna Maja iz okolice Celja.
Ne pozabite na rože!
Korošec Jan Robin je svojo ljubezen do rastlin odkril že v otroških dneh in jo še vedno ohranja. Na svojem Instagramu je bolj znan kot Botanistbyheart (Botanik po srcu); s svojimi fotografijami zelenih lepotic navdušuje več kot 65 tisoč sledilcev z vsega sveta! Avtor več člankov o rastlinah je nedavno ponosno k sebi stisnil svojo knjigo Ne pozabi na rože!, nam pa atrosil pehar nasvetov, da bodo tudi naše vedno lepe in bujne – celo ko se vrnemo z dopusta.
Mesto, ki noče, da vam je vroče
Tole je lep primer, zakaj je Dunaj že več kot desetletje prvo med svetovnimi mesti, kjer je kakovost življenja najvišja – majhna, a pomembna pozornost, darilce mesta, ki olajša življenje v še posebej pasjem vročinskem valu: hladne cone. V ozadju te kul ideje je topla misel: naj nihče, ki si doma ne more privoščiti klimatske naprave, nihče, ki je iz tega ali onega razloga zunaj na vročini, ne trpi brez pomoči. In tako je mesto ljudem ponudilo hladne cone, hlajene prostore, kjer so na voljo tudi hladna pijača, pogovor in družba. Vsem, ki to potrebujejo.
Brez otrok ni prihodnosti za štajersko vasico
Zaprtje šole v Gradišču na Kozjaku je še ena zgodba o pokončnih, žilavih ljudeh, ki jim je slovenska država obrnila hrbet. In je zgodba o koncu »otroštva, kot je bilo nekoč«.
Pravice, za katere vam nihče ne pove
»Odkar sem od leta 2020 upokojena, vsak dan z večjo zaskrbljenostjo spremljam naraščajoč pojav starizma, ki se vztrajno širi v vse pore življenja,« pravi Irena Žagar, novoizvoljena predsednica Srebrne niti, pravnica po poklicu, sicer pa tudi žena, mama treh otrok ter babica več vnukov. Legendarno Biserko Marolt Meden, prvo predsednico Srebrne niti, združenja za dostojno starost, pa so na istem volilnem občnem zboru izvolili za častno članico tega društva.
Po neurju z debelo točo v Slovenski Bistrici: 'Samo da smo živi!'
Četrti dan po siloviti toči, veliki kot jabolko, je na prvi pogled v Slovenski Bistrici mirno. Le v gasilskem domu telefoni še kar zvonijo, klici se proti poldnevu celo še zgoščujejo. Napovedane so nevihte, zato tiste, ki imajo poškodovane strehe, postaja strah in bi radi čim prej do pomoči. Tako gasilci v vozilu z dvižno košaro hitijo pokrivat strešno okno, v sosednji ulici pa nato s tesnilno maso (»pur peno«) krpajo streho na stanovanjskem bloku. Kar v 500 dogodkih so posredovali zaradi sobotne toče, dan po neurju jih je bilo na terenu 180 iz več kot 14 gasilskih društev. Utrujeni so, a nihče ne tarna: »Delamo za naše ljudi!«
Janina preobrazba: Zaradi vsega hudega je še močnejša
Vile rojenice nekaterim v zibelko položijo lahkotnejšo življenjsko pot, za nekatere pa presodijo, da so močni, pa jim naložijo številne preizkušnje. Med slednjimi je tudi 36-letna Ljubljančanka Monica De La Calli, ki se je pogumno lotila številnih življenjskih izzivov. »Ni bilo lahko, a sem ob vsakem zrastla in se naučila česa novega. Zdaj sem zelo ponosna, da s svojim znanjem in spretnostmi lahko pomagam drugim ljudem. Z užitkom se posvečam tudi glasbi in snemam pesmi,« veselo pove. Sicer z užitkom crklja druge, na preobrazbi pa se je prepustila spretnim rokam naših lepotnih mojstric.
Tiha vojna prvih dam
Se spomnite, kako je Barack Obama, ko sta v Belo hišo prihajala Trump in Melanija, svoje potrte privržence tolažil, »saj to ni pika, to je le vejica v zgodbi o graditvi Amerike«? In zdaj se vse bolj zdi, da je po Trumpu, po Bidnu za vejico še en Obama, nekdanja prva dama Michelle. Demokrati vse glasneje govorijo, da bi bila odlična predsednica ZDA. Na njeni poti do predsedniškega položaja je le ena ovira. No, dve.
Prihajajo topla jutra in tropske noči
Trenutno imamo v Sloveniji precej dolg vročinski val s tropskimi nočmi in z visokimi dnevnimi temperaturami, marsikje do 35 ali celo več stopinj Celzija. Meteorolog in klimatolog Gregor Vertačnik z ARSO nam je pojasnil, da bo niz vročih dni, torej z najvišjo dnevno temperaturo nad 30 stopinj Celzija, morda kje pri nas celo presegel dosedanji rekord. V drugi polovici letošnjega poletja pričakujejo še enega ali dva vročinska valova. Če se bodo tla pri nas dodobra osušila, se lahko zgodi, da bomo takrat izmerili tudi 40 stopinj Celzija. V prihodnjih desetletjih bodo poletja čedalje bolj vroča in suha, pričakuje celo, da bodo tudi kje v Evropi slej ko prej izmerili 50 stopinj Celzija.
Poti v neznano so najlepše
Na svidenje, 43. festival Melodij morja in sonca, smo, medtem ko je iz daljave še odzvanjal žvenket kozarcev povabljencev na banketu, pomahali tistim redkim, ki so se še zadrževali na odru v Avditoriju. To so bili čistilci, ki so med po zraku plešočimi konfeti tako zavzeto drgnili oder, da ga ne bo treba čistiti do prihodnjega leta … In dober dan vsem, ki bodo sodelovali na 44. festivalu Melodij morja in sonca v Portorožu 2025, smo premišljevali, ko je prizorišče velike zmage Žana Vidca, Martine Zerjal in drugih izginilo iz vidnega polja.
Edina rešitev je operacija v Ameriki
»Vedno, ko smo starši prišli do naših nedonošenčkov, smo trepetali in upali, da ne bo novih komplikacij. Gledati otroka s strahom in bolečino v prsih je nekaj, česar ne bi smel občutiti noben starš na svetu. A življenje nas včasih postavi pred velike preizkušnje,« sta na Instagramovem profilu Nikova zgodba svoje srce odprla starša malega Nika, ki se je po prezgodnjem rojstvu spopadal s številnimi možganskimi krvavitvami in se boril za preživetje.
Slovenski ravnatelji na zgrešeni misiji
Ravnatelji slovenskih vrtcev in šol želijo doseči, da v vzgojno-izobraževalnih zavodih ne bi bili več dolžni nabavljati določenega deleža ekološke hrane. V pozivu vladi so zapisali, da je ekološka hrana predraga, ponudba pa premajhna. Pa je res tako? Poznavalci razočarano in odločno odkimavajo z glavo in so veseli obljube kmetijskega ministrstva, da popuščanj ne bo, ker bi ta pomenila nižanje standardov in še več nekakovostne hrane.
Mame si ne upajo umreti: Je država pozabila na najranljivejše?
Nekoč, mnogo let je že od tega, sem gledala slovenski televizijski dokumentarec o starših otrok z Downovim sindromom. Veliko so govorili o tem, kako jih skrbi, peče in skeli, kaj bo z njihovim otrokom, ki nikoli ne bo samostojen, ko sami ne bodo več mogli skrbeti zanj. Stavek neke mame je za vedno ostal z mano: saj si še umreti ne upam, je rekla. Se je danes, veliknajst let od te oddaje, že kaj spremenilo? Ne veliko. Ne dovolj.
Janina preobrazba: Manekenka za en dan
»Z užitkom listam Jano, saj je v njej iz tedna v teden obilo zanimivih, poučnih, pa tudi zelo ganljivih zgodb, ki jih tako predano ustvarjajo vaši novinarji. Še posebej mi je všeč rubrika s preobrazbo, kjer z veseljem pogledam, kako cenjeni mojstri lepšanja strokovno opravijo svoje delo. Pa tudi zgodbe preobraženk so nadvse navdihujoče. Dolgo sem si po tihem želela biti tudi sama delček tega. Zelo sem bila vesela, ko me je hči Špela, na katero sem zelo ponosna in jo imam najraje na svetu, prijavila na preobrazbo,« je povedala 67-letna Sonja Voda, ki prihaja iz majhnega kraja Dogoše pri Mariboru.
Hudiči v angelskih pižamah ali spoznanja z neke kolesarske poti
Spoštovane gospe, spoštovani gospodje. Tovarišice in tovariši! Na poletni vikend sem se namenil s kolesom prevoziti nekaj čudovitih kraško-primorskih poti na naši in italijanski strani meje. Sežano sem si izbral za izhodiščno točko in kraj prenočevanja na kolesarskem sproščanju. Temeljno povabilo na pot pa je bila nedavno odprta kolesarska povezava med Sežano in Komnom. Zamislil sem si še obisk Glinščice, Trsta, Sesljana, izvira in izliva reke Reke v morje. Pa nazaj grede še jama Velikanka (Grotta gigante) ter idilični in poduhovljeni Repentabor.
Ravenska vas: kjer sosed sosedu ni tujec
V objemu zelenih hribov, gozdov in prostranih travnikov, od koder se poti stekajo v Zagorje in Trbovlje, leži Ravenska vas, dom marljivih in družabnih ljudi, kjer se že več kot pol stoletja tkejo vezi, ki v dobrem in slabem prepletajo njihova življenja. Zgodba o Ravenčanih je zgodba o navdihu. Medtem ko sodobna družba skrbi zlasti za lastno ugodje, vaščani negujejo domače korenine in svet, ki so ga začeli graditi njihovi predniki.
Ali protitočno obrambo ovira stroka ali denar?
V Sloveniji je nevarnost toče velika, saj sodimo med območja z največjo pogostostjo neviht v Evropi. Vse to smo občutili lani, ko nas je prizadela katastrofalna ujma. Odtlej vsako neurje vzbuja strah pred točo, ki povzroča vedno večjo škodo tudi na hišah in avtomobilih. Mnogi se ob vsaki slabši vremenski napovedi spomnijo tudi na protitočno obrambo, ki sicer spet deluje, a le v severovzhodnem delu Slovenije. In še vedno so mnenja o njenih učinkih popolnoma nasprotna. Agencija za okolje pravi, da ni strokovnih dokazov, da zmanjšuje nevarnost toče, medtem ko izvajalec poletov Letalski center Maribor v poročilih navaja, da se učinki poznajo. Vmes so občine, ki bi tovrstno obrambo imele, a nimajo dovolj denarja za sofinanciranje, država pa stiska. Medtem v Avstriji protitočno obrambo jemljejo zelo resno.
Zakaj tujci mrzlično vdirajo v gmail?
Za dobro jutro so me v elektronskem poštnem nabiralniku pričakala številna obvestila o nenavadnih poskusih vdora v moj račun na gmailu. Kaj pri milem bogu bodo z mojimi sporočili počeli faloti iz Rusije, Brazilije in Tunizije? Da se dogaja nekaj sumljivega, so mi po preverjanju potrdili tudi strokovnjaki.
Kako preprečiti izginevanje dragocenih slovenskih semen?
Smo na velikem razpotju. Priča smo preobrazbi, ki bo bistveno vplivala na pridelavo hrane. Bo hrana naše prihodnosti rasla v zemlji – klasično ali trajnostno, v vodi – hidroponika, akvaponika, ali v laboratorijih, encimskih tovarnah in biokomorah, kjer bodo vzgajali hibridno ali umetno meso? Prav tako je na evropski ravni v fazi sprejemanja zakonodaja o novih genomskih tehnikah pridelave rastlin in patentiranju semen, ki v številnih državah povzroča žolčne razprave. Če želimo jesti zdravo hrano, ki bo krepila in podpirala naše zdravje, mora biti vzgojena na naših tleh in iz naših semen. Zato so slovenska semena, ki so prilagojena lokalnemu okolju, tako zelo pomembna za našo prehransko varnost in vrtičkarstvo.
Vas je razdejala poplavna voda, kapelica ostala na suhem
Pred dobrimi tremi desetletji in pol se je naglo razširil glas o premikanju Marijinega kipa v kapelici v Županjih Njivah. V kraj v naročju Kamniško-Savinjskih Alp so se takrat zgrinjale množice ljudi, nekateri zaradi priprošenj Mariji in močnih energij prihajajo še danes.