Kako dišijo sveže pečeni zmajčki? Pravzaprav nimajo vonja, najverjetneje zato, ker so glineni in pečeni v lončarski peči – tam sta dve zmajevi glavi, ena živordeča in ena črna z rumenimi poudarki, pa zajček z zares dolgimi uhlji. Malo prej smo zgoraj v ateljeju gledali, kako kiparka in slikarka Lea Gold dokončuje še eno zmajevo glavo. Njen atelje je velika, svetla soba, v kotu ob oknu je velika postelja z romantičnim baldahinom (včasih tu prespim, kadar dolgo delam, pravi), polno je lončnic, njenih slik in perja – nekatere figure na njenih slikah imajo krila iz pravega odpadlega ptičjega perja. Točno vem, kam in kdaj ga moram iti nabirat, pravi.
Ampak v resnici se nismo prišli pogovarjat o zmajih. Lea je ena od okrog osemdesetih članov umetniške zadruge, ki v štiridesetih ateljejih od junija 2022 ustvarjajo v prostorih Semmelweis Klinik. Prostore za delo jim je pomagalo najti mesto.
Zgodba doslej
Klinika Ignaza Semmelweisa je ena tistih zgradb, ki so bile skozi desetletja to in ono, pa še vse vmes. Tole je bliskovito potovanje skozi zgodovino: leta 1806 so zgradili dvorec Gersthofer in združili več zgradb in posesti v eno samo veliko posestvo. Po številnih menjavah lastnikov ga je dobro stoletje pozneje kupila provinca Spodnja Avstrija, ta je nameravala v dvorec naseliti sirote, a ker ni bil več primeren za bivanje, so namesto njega za otroke zgradili pet poslopij in sčasoma so ta prešla v last mesta Dunaj. Dve od petih zgradb so leta 1943 spremenili v kliniko za ženske, poimenovano po Ignazu Semmelweisu, mestne bolnišnice so namreč pokale po šivih zaradi vojnih ranjencev. Semmelweisova klinika je postala ena najpomembnejših dunajskih porodnišnic, tja so preselili tudi babiško šolo in banko materinega mleka, eno največjih v Evropi. Mnogo Dunajčank je tam rodilo, mnogi Dunajčani so bili tam rojeni. Bolnišnična kuhinja je kuhala tudi kosila za okoliške šole. Leta 2000 je tri poslopja prevzela zasebna umetniška šola Amadeus, porodnišnica pa je vztrajala do leta 2019, ko so jo preselili drugam. Vseh pet poslopij je zdaj namenjenih izobraževanju in umetnosti. Jeseni 2021 so hišo številka 4, ki je bila pravzaprav pomožno poslopje, namenjeno kuhanju, vzdrževanju, pranju, šivanju in administraciji, ponudili v najem.
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 36, 3. september 2024.
