Zgodbe
Janina preobrazba: Mlada, ambiciozna in nadvse uspešna
»Kot podjetnici in študentki z izjemno aktivnim življenjem mi pogosto preprosto zmanjka časa za spremljanje modnih smernic. Moja garderoba je funkcionalna in udobna, a velikokrat ne izraža moje dinamične osebnosti in profesionalnih ambicij. Zato si močno želim stilsko preobrazbo, ki bi moji zunanjosti dodala svežino in sodoben pridih, hkrati pa ohranila praktičnost, ki jo potrebujem v hitrem življenjskem tempu. Svoj videz si želim uskladiti s poslovnimi in osebnimi cilji. Verjamem, da bi z novim, premišljeno izbranim slogom pridobila dodatno samozavest za spoprijemanje z izzivi v poklicnem in zasebnem življenju. Želim najti idealno ravnotežje med udobjem in eleganco, kar bi močno vplivalo na moje profesionalno izražanje in osebni razvoj,« je razkrila 27-letna Manca Ravnikar, ki prihaja iz okolice Škofje Loke.
Vrbnik, manj znani biser na Krku
Ste že slišali za Vrbnik, srednjeveško mestece na visoki pečini? Med potepanjem po slikovitih uličicah se zlahka izgubite – a brez skrbi. Mistično vzdušje, ki vas med strnjeno posejanimi hiškami posrka vase, prinaša svojevrstno doživetje, ki ga ne boste pozabili. Kdo biva v miniaturnih domovih? Zgodbe domačinov razkrivajo drugo plat življenja v enem najstarejših naselij na Krku.
Če za čudež ne prosiš, se ne bo zgodil
Vem, da si tu, verjamem vate, je eno od mnogih sporočil, ki jih ljudje na mnoge načine namenjajo Mariji Pomagaj na Brezjah. K njej se zatekajo v upanju na ozdravitev, v želji po notranjem miru, da jih bo odrešila stisk, da se bo zgodil čudež. A včasih je čudež tudi tisto, česar se človek ne nadeja – izguba, poraz, ki sprva boli, nato pa ljudi poveže tako, kot si nikoli niso mislili. O tem, kaj sodobni človek išče na Brezjah, smo se pogovarjali z rektorjem bazilike Marijinega narodnega svetišča na Brezjah, patrom Robertom Bahčičem.
Alkohol je uporabila kot zdravilo za tesnobo
Barbara Cerkovnik je ženska na pragu šestdesetih. Socialna delavka in specialna pedagoginja. Mama, bivša žena, hči, prijateljica, sestra, nečakinja … Izjemno rahločutna in občutljiva ženska, ki je pila. Dolgo na skrivaj. Pijača je naredila svoje. Šla se je zdravit. Enkrat, dvakrat, petkrat, sedemkrat. V Idrijo in na Poljanski nasip. Ves čas je pisala. Tako si je lajšala trpljenje. »Ker sem zaključila že sedmo zdravljenje in se odločila za dokončno abstinenco, želim vsemu, kar sem napisala od leta 2014 pa do danes, 3. 6. 2023, dati začetek in vdahniti konec.«
Otroci na plaži: Golota prepovedana, kopalke obvezne
V zadnjih dveh letih je predvsem pri naših južnih sosedih zaznati več poročanja o sumljivih osebah, ki fotografirajo oziroma snemajo otroke – predvsem na istrskih plažah, tudi na Krku in Rabu. Hrvati so leta 2022 menda zabeležili 171 takih dejanj. Poročajo tudi o vedno bolj sofisticiranih snemalnih napravah, ki jih skrijejo v pisala, očala, hladilne torbe, ključe vozil, v ročne ure, imajo podvodne kamere ... Kako je s tem na slovenskih plažah in kaj lahko vsi skupaj naredimo, da se bomo tam počutili (spet) varno?
Nova nogometna pravljica: Srčna moč premagala milijarde
Majhna Slovenija, velika Anglija, milijardo evrov težka ekipa proti samo milijonski, peta reprezentanca sveta proti na 57. mesto jakostne lestvice uvrščeni slovenski. Nocoj igra srce, ne evri, je zapisal nekdo – in imel je prav. Trepetalo je naše srce, trpeli smo s fanti in krčevito stiskali pesti, da ne pade gol. Srce, mentalna moč, trpljenje in ponos so besede tistega večera, ko so naši fantje pisali zgodovino in se z neodločenim izidom z Anglijo uvrstili v osmino finala evropskega prvenstva. Med 16 najboljših v Evropi, v najbolj čaščenem športu na svetu. Menda je to šele začetek nove pravljice.
Špela Grošelj o najtežjih trenutkih življenja
Mislila sem, da bova govorili o tem, kako je preživela zadnje leto, ko je njena mama čez noč obležala. Da bo povedala, kako je bilo to telesno naporno, kako je zaradi vsega izgorela in kakšna je bila finančna stiska, ko je morala nenadoma zaslužiti še veliko več kot sicer, da je lahko poravnala stroške 24-urne nege, saj mame ni hotela dati v dom. Potem pa me je presenetila, saj se je izkazalo, da se je Špelina zgodba o izgorelosti, anksioznosti in trpljenju začela že veliko prej. Na televiziji smo v oddaji Poroka na drugi pogled iz tedna v teden lahko gledali, kako Špela Grošelj ljubko kramlja s sokomentatorji in se smeji, za kamerami pa je bilo njeno življenje vse prej kot veselo in lahkotno.
Bo Hofer tožil Natašo Pirc Musar?
Slovenska predsednica je v govoru med obiskom Nemčije (in nogometnega prvenstva) pa tudi na omrežjih X in Facebook uporabila navijaško geslo »kdor ne skače, ni Sloven'c«, ki ga je že pred leti pravno zaščitil Hofer. Malce kljubovalna je bila, se zdi. Če bi tuji trgovec zaradi nedovoljene rabe zaščitenega slogana predsednico zvlekel pred sodišče, bi lahko prišlo do zanimive debate o kraji intelektualne lastnine in o tem, kdo je v resnici tat besed. Ampak ne, ne verjamemo, da se bo to zgodilo.
»Prekleti turisti, zaradi vas se bom odselil!«
Stal je na pomolu, vil roke v zrak in ves zaripel v obraz renčal na italijanskega penzionista. Če bi imel na glavi kakšen las, bi si ga verjetno izpulil, tako pa je pograbil ponošeno čepico in jo besno zabrisal v tla.
Spektakularna razstava: Žlahtna rja in ameriške sanje
Prvi konec tedna v juniju je na Visti ob Velenjskem jezeru znova grmelo. A ne iz oblakov. Prizorišče so napolnila ameriška vozila, ki bi jih nemara prej kot na cesti zasledili na filmskem platnu. Sprehod po parku je ponudil razgled na jeklene konjičke iz legendarnih obdobij prejšnjega stoletja in v glavah obiskovalcev se je že po nekaj korakih razplamtela domišljija ...
Bolnike z demenco odklanjajo, mar ne?
»Demenca ne izbira spola, barve kože, mej, države, za njo lahko zboli prav vsakdo. Bolj si star, več možnosti imaš, da zboliš. Toda večina starejših se sploh ne zaveda, da lahko sami močno zmanjšajo tveganje za nastanek demence, ki je sicer kronična in neozdravljiva bolezen možganov. »Zato bi morali več govoriti o preventivi in o tem, kaj jo preprečuje ter upočasnjuje. Prepričan sem tudi, da bi morali mediji o tem več govoriti in pisati,« pravi Jože Pečnik, upokojen pedagog, oče in dedek, čebelar, vinogradnik, sadjar, ljubiteljski gojitelj poštnih tekmovalnih golobov ter predsednik Spominčice Novo mesto, ki jo je leta 2016 ustanovila njegova žena Darka. Po njeni prerani smrti dve leti pozneje s sodelavci nadaljuje njeno delo.
To ni savna, temveč rastlinjak!
Koseško župnijo že tri leta krasi prekrasen vrt s številnimi grmovnicami, sadnim drevjem, čebelnjakom, prav na sredi pa kraljuje macesnova kupola, rastlinjak z bujnim rastjem, ki razveseljuje vse leto. S svojo nenavadno obliko in dekorativnimi lučmi je buril domišljijo in radovednost mimoidočih. »Na začetku sem se šalil, da je savna,« se smeji župnik Igor Dolinšek. Na koncu jim je seveda pojasnil, da je to rastlinjak. S tem, kar v njem pridelajo, so samozadostni, del pridelka celo podarijo.
Tisoč grl, ena pesem
Več kot 150 let po koncu obdobja narodnobuditeljskih taborov si šentviško srečanje pevskih zborov iz vse države krčevito prizadeva ohraniti tradicijo tistega časa – po »ljudsko«, po domače. In s tem kljubovati novim časom.
Posiljeni z odraslostjo
Kaj vemo o spolnosti mladostnikov? Zmoremo dojeti, da je naš otrok pri 14 letih lahko že spolno aktiven? Kako se osvajajo danes, kako ob tem trpijo, obžalujejo zgodnje spolne odnose, so bili vanje prisiljeni? Nacionalna televizija se pogumno loteva tudi prve spolnosti s projektom Prvič in pogovorno oddajo (Ne)varni, nedavno pa so predvajali francoski film Predigra s pričevanji francoskih mladih, starih od 14 do 23 let. Mnogo trpljenja je povezanega z odlašanjem in s prvo spolnostjo prav tako.
Postelja namesto valete ali kako čustveno zlomiti učenca
Medtem ko so se devetošolci na valeti poslavljali od osnovnošolskega obdobja, je naš najstnik zvit v klopčič ležal na postelji in strmel v prazno. Zlomljen od stresa, skrbi, negotovosti. Razočaran nad svetom, v katerega vstopa. »Mami, jaz ne morem več.«
Resnična zgodba: Ko potrebuješ pomoč, je ne dobiš
Ko je umirala moja znanka, recimo ji Marija iz Ljubljane, je bil tudi njen mož proti koncu njene bolezni že prava telesna in psihična razvalina. Njun sin jima ni mogel pomagati, saj je bil v bolnišnici v komi in tudi sam na pragu smrti; vnuka v šoli, snaha v službi. Vsi so sicer obiskovali taščo in babico ter pomagali, kadar so le mogli, a to je bilo navadno le ob koncu tedna.
Mali Urban je povezal svet
»Kot družina otroka, ki je zbolel za sindromom CTNNB1, se želim iskreno zahvaliti Špeli Miroševič, ki je več mesecev skrbno organizirala ta dogodek, in številnim prostovoljcem, ki so pomagali. Omogočil nam je neprecenljiva spoznanja in privilegij, da smo iz prve roke prejeli informacije o možnih terapijah od izjemne skupine strokovnjakov, ki so z nami velikodušno delili svoje znanje, čas in empatijo – nekaj, česar ne dobi vedno vsakdo, ki trpi za neko boleznijo,« je dejala ena od mamic, ki se je sredi junija udeležila največje mednarodne konference o sindromu CTNNB1. Ker je Slovenija s prostovoljnimi prispevki pomagala financirati prvi svetovni program razvoja genske nadomestne terapije, slovenski znanstveniki pa so pomembno prispevali k njenemu razvoju, se za malega Urbana in druge otroke bliža trenutek, ko bodo zdravilo tudi dobili.
Covid-19 bi lahko zaustavili
Pandemija, ki je zaznamovala vse, bi lahko ostala omejena na eno samo kitajsko provinco, trdi Dali Jang, profesor politologije na Univerzi v Chicagu in strokovnjak za kitajsko birokracijo.
Jana spet pri celjskih četverčkih
Ena najlepših, skoraj čudežnih novic v začetku tega leta je bilo rojstvo četverčkov v ljubljanski porodnišnici. V razmaku desetih minut so s pomočjo največjih strokovnjakov na svet prišli Matej, Marko, Luka in Jovan, ki so danes že pravi korenjaki. Pridni, umirjeni in prav nič zahtevni razveseljujejo svoja starša in bratca Konstantina. Zanimalo nas je, kako se imajo in kako veliki so že fantje, ki smo jih med prvimi slikali v porodnišnici, zato smo se povabili na obisk v Celje.
Pika in Prisha po 25 letih spet v Jani
Pika Justinek Brumnić in Prisha Justinek Alfirev sta mati in hči, ki sta pred 25 leti krasili naslovnico naše revije. Prisha, takrat komaj štiriletno dekletce, je zdaj mamo presenetila s povabilom na ponovno fotografiranje za Jano. Čeprav ne gre za velepomemben dogodek, je v njunih srcih zapisan kot posebne vrste doživetje.
Pomanjkanje analiz o cepljenju proti covidu-19 ruši zaupanje
Še nikoli ni bilo nobeno cepljenje tako pod drobnogledom javnosti kot tisto proti covidu-19. Še nikoli prej ni bilo toliko ljudi naenkrat cepljeno s tako novim cepivom, s tako novo tehnologijo cepljenja. In še nikoli ni nobeno cepivo tako razdelilo javnosti. Dokazani stranski učinki, anekdotna pričevanja in teorije zarote so se sprijeli v gordijski vozel množičnega nezaupanja, ki ga lahko presekajo le zaupanja vredne analize ter popolna transparentnost pristojnih ustanov. Če ne, smo v nevarnosti, da se skupaj z zaupanjem ljudi v cepljenje na splošno zruši eden temeljnih stebrov javnega zdravja. Marsikje so podatki in analize precej bolj dostopni kot pri nas, kjer zadnjih preprosto nimamo. Ali nam bodo pristojni kdaj nalili čistega vina, se sprašuje tudi Dušan Nolimal, zdravnik, raziskovalec in specialist javnega zdravja, nekoč zaposlen na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.
Janina Preobrazba: Ognjena! (po srcu in značaju)
»O Marija, sem to res jaz?! Takega prijetnega presenečenja pa že dolgo ne! To sem nova jaz, ognjena, kar mi bo dalo še večji zagon za naprej, me spodbudilo, da nekaj naredim zase in se bolj urejam,« je bila čisto navdušena 40-letna Vanja Makše, ki prihaja s Koroške Bele, a se je zaradi ljubezni preselila v Komendo. Vanja je ponosna mama štirih otrok, ki pa je morala prestati veliko bolečin, saj so ji zdravniki postavili hudo diagnozo, s katero se spopada mnogo žensk – endometriozo. Podala se je na pot raziskovanja in si bolezen pozdravila. Zdaj pa s svojim znanjem pomaga še drugim ženskam.
Segrevanje ozračja spreminja značaj tornadov
Letos je bilo po Evropi že precej tornadov, v naši okolici največ v sosednji Italiji, nedavno pa tudi v Avstriji in na Madžarskem. Segrevanje ozračja in oceanov vpliva tudi na razvoj tornadov. A klimatologinja prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj z Biotehniške fakultete v Ljubljani nas je potolažila, da so v Evropi tornadi največ druge stopnje, torej precej manj rušilni kot v ZDA. Vseeno je dobro poznati ukrepe, kako se lahko vsaj nekoliko zaščitimo pred orkanskimi vetrovi.
Pravljična zgodba o animiranem filmu Muca Copatarica
Če tudi vas zebe v stopala in vas pika trnje, ko se skozi gozd premikate po poti, ki drži iz vašega otroštva, si poglejte animirani film Muca Copatarica, ki ga je ustvaril Rok Predin – in kar je bilo strgano, bo spet zakrpano, na koncu poti pa vas čaka stara prijateljica. Ob ponovnem srečanju z njo se je na premieri v Ljubljani za svoj 97. rojstni dan »čudila in zabavala kot majhen otrok« tudi ilustratorka Ančka Gošnik Godec, ki je pred skoraj 70 leti zasnovala njeno brezčasno podobo.
Župan ukrajinskega Lvova v iskanju pomoči pri obnovi države
Medtem ko se po Ukrajini še vedno razlegajo streli in eksplozije, se napadena država ob pomoči mednarodne skupnosti že ozira proti prihodnosti, ko bo treba obnoviti uničeno infrastrukturo, postaviti na noge gospodarstvo in zaceliti telesne in duševne rane vojakov in trpečega ljudstva. Eden od simbolov ukrajinske prihodnosti je mesto Lvov, ki je zaradi svoje oddaljenosti od bojišča postalo pomembno središče obnove in okrevanja; v iskanju pomoči se je lvovski župan Andrij Sadovji nedavno ustavil v Ljubljani, da bi si pobliže ogledal delovanje rehabilitacijskega centra Soča. Kajti njegovo mesto ob navalu pohabljenih in psihološko uničenih sirot, žensk in vojnih veteranov že danes krvavo potrebuje takšne zmogljivosti.