Podobno je s številkami. Ko pri nas neki minister za nekaj tisoč evrov preplača nakup službenega avtomobila, izbranega vnaprej, izbruhne afera, ki ji sledijo pozivi k odstopu. Gre za znesek, pri katerem si ljudje predstavljajo, kako je, ko ti ga nekdo vzame iz žepa. Že nekoliko težje je pri milijonih evrov, ki izginjajo v domačem zdravstvenem sistemu in največjih infrastrukturnih projektih. Če jih je preveč, ljudje ob takšnih novicah postanejo imuni.
Prav to je največja težava našega razumevanja zgodbe o šestem bloku Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ6), ene največjih domačih afer v tem stoletju. Številke so preprosto preveč megalomanske, da bi jih sploh lahko doumeli.
Pa vseeno poskusimo. Med letoma 2006 in 2012 so v šoštanjski termoelektrarni zgradili novo enoto za proizvodnjo električne energije, za katero bi morali prvotno plačati dobrih 600 milijonov evrov. V nekaj letih se je podražila na 1,43 milijarde evrov.
Za lažjo predstavo: s tem denarjem bi lahko v Sloveniji približno štiri leta izplačevali plače vsem zdravnikom in zobozdravnikom ali zgradili več kot 20 tisoč najemnih stanovanj. To je več denarja, kot ga je 220 tisoč slovenskih podjetij ob izbruhu energetske krize prejelo v obliki subvencij za energente, pomoči za ohranitev delovnih mest in drugih ukrepov. Pozor: govorimo o vsehslovenskih podjetjih. Od prvega do zadnjega. Med letoma 2022 in 2024.
A to je le začetek. S temi 1,43 milijarde evrov so nekdanji magi slovenske energetike zgradili termo blok, ki je v slabem desetletju pridelal približno milijardo evrov izgube iz poslovanja. Kje se je zalomilo?
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 37, 10. september 2024.
