Zgodbe
dr. Matej Černe: Zadovoljni zaposleni delajo bolje
Tehnologija je tako spremenila naše življenje, da smo za težave, ki jih prinaša, morali najti novo besedo: tehnostres. Kaj to je, nam je razložil dr. Matej Černe, redni profesor na ekonomski fakulteti, ki je za svoje raziskovalne projekte dobil že precej nagrad.
V službi znanosti ali vesoljskega turizma?
Malo spominjajo na zadovoljne dojenčke v lupinicah, samo da imajo namesto kapice čelado, namesto pajacka skafander in namesto copatkov, ki jih je spletla ljubeča babica, koketne črne škorenjce. Lupinice so v resnici njihovi zelo sofisticirani sedeži na vesoljskem plovilu. Toda člani štiričlanske posadke niso poklicni astronavti, ki so se leta urili za svojo mislijo, in ladje v vesolje ni poslala NASA, temveč zasebno podjetje milijarderja, poslovneža, pustolovca in pilota Jareda Isaacmana, ki je tudi vodja misije. Ni prvi zasebni polet v vesolje, je pa prvi, pri katerem so iz ladje v odprto vesolje stopili zasebniki, ki jih ni požegnala državna agencija. Vesoljski turizem ali pomemben korak za znanost?
Tina Trojar o porodu v gozdu: Zemlja je posrkala mojo bolečino
»Ni vseeno, kako rodimo, ker ta izkušnja za vedno ostane v nas,« je prepričana Tina Trojar. »Če je lepa, lahko v težkih trenutkih iz nje vedno črpamo moč.« Še preden je prvič zanosila, je slišala veliko porodnih zgodb. Mnoge vrstnice so s tako bolečino govorile o porodu, kot da se je zgodil včeraj, ne pa pred nekaj leti. Zato se je odločila, da bo, ko bo prišel čas, rodila, kot si želi, če bodo le okoliščine to omogočale. Prvo hčer, Aniko, je rodila v porodnišnici, drugi dve, Ronjo in Nadjo, pa doma. Pri zadnji, Nadji, je prvi del poroda preživela v gozdu. Izkušnja jo je obogatila s spoznanji, ki jo bodo spremljala vse življenje.
Postajamo odlagališča otrok: Zakaj so zavodi polni?
Otroke, ki zaradi različnih razlogov ne morejo bivati doma, država zaščiti tako, da jih namesti v vzgojne zavode, ki so se pred tremi leti preimenovali v strokovne centre. Pred petimi leti je bilo v njih nastanjenih 350 otrok, danes se že bližamo številki 600. Zakaj so tako polni? Razlogov je več – od tega, da upada število rejnikov, do tega, da ni ustrezne pomoči na domu in zato v centrih pristanejo tudi otroci, ki bi lahko živeli doma. Nasilni in nevarni otroci pa v mladinskih domovih sploh ne bi smeli biti, ampak kam z njimi?
Zgodbe iz poletnih kolonij Zveze Anite Ogulin
Razlike med njimi so razvidne že iz prtljage, s katero pridejo na avtobus. In ko dospejo v počitniški dom, nekateri med njimi iz ubornih nahrbtnikov potegnejo komaj kaj več kot zobno krtačko in nekaj kosov spodnjega perila.
Janina preobrazba: Sreča na vrvici
»V prvi vrsti sem žena in mamica dveh čudovitih hčerk Julije in Sofije. Po spletu naključij sem eno leto za tem, ko sem dala odpoved v telekomunikacijskem podjetju, začela ustvarjati z vrvmi. Kdo bi si mislil, da me bo življenjska pot pripeljala do starodavne tehnike makrameja! Kot otrok sem namreč sanjala, da bom izdelovala oblačila. Po neuspelem vpisu v želeni program na takratni srednji tekstilni šoli, smer oblikovanje oblačil, sem se vpisala na smer medijski tehnik. Takrat še nisem vedela, da mi bo ta dvajset let pozneje pomagala pri mojem delu,« je povedala 38-letna Katja Stojko iz Limbuša, ki ni želela, da bi njeni hčerki odraščali ob mami, ki je samo v pajkicah in se uredi samo za tisti en dogodek na nekaj mesecev. Zato se je prijavila na preobrazbo.
Zakaj se ne znamo več pogovarjati?
Natančneje, zakaj se ne moremo z nekom ne strinjati in še vedno sodelovati, sestavljati skupnost? Kot posamezniki in predvsem kot družba. Čedalje bolj se zdi, da ljudje ob vsaki razliki med nami preprosto poberemo svoje igrače in zapustimo sobo.
Mladi vandali - klic na pomoč ali iskanje pozornosti?
Koprčani so zaskrbljeni nad divjanjem mladih, po ocenah očividcev je kar stočlanska tolpa na koprski Bonifiki razbila avtomat za napitke, v mimoidoče so metali petarde in si iz avtomata tudi postregli. »Dogajanje je bilo zelo napeto in neprijetno, kazalo je, kot da je ušlo izpod nadzora,« sta povedala domačina, ki sta bila nad nevsakdanjim prizorom zgrožena. Policisti so prijeli štiri mladoletnike, petega so kaznovali zaradi mopeda. Namesto da bi podprli delo policistov in bi jim zaradi ravnanja njihovih otrok zazvonili vsi alarmi, so se nekateri starši zgražali nad grobimi policijskimi prijemi.
Tinka, Korina in Jan premagali raka, zdaj podirajo tabuje
September je posvečen ozaveščanju o otroškem raku. Vsako leto za njim zboli približno osemdeset otrok in mladostnikov, dvajset odstotkov pa boj s težko boleznijo žal izgubi. Tinka, Korina in Jan so jo premagali, zdaj pa združili moči in ustvarjalnost ter pripravili vseslovensko akcijo Nisem nevidna.
Čarovnija v radijskem studiu: šest desetletij pravljic
Prvi otroci, ki so jih v sen zazibale pravljice v oddaji Lahko noč, otroci, imajo danes že vnuke – naslednje leto bo nadvse priljubljena oddaja z nacionalnega radia praznovala šestdeset let. In kljub letom to nikakor ni upehana starka, ki jo je povozil čas. Recimo takole, v resnici je igriva mladostna babica, ki pozna na tisoče pravljic in z njimi otroke še vedno vsak večer pomirjujoče pospremi v svet sanj.
Najstnice si polnila vbrizgavajo kar same
Botoksa in drugih polnil že dolgo ne uporabljajo le zvezdnice v zrelejših letih, temveč tudi povsem običajne in celo zelo mlade ženske, ki nimajo gub, bi si pa rade popravile problematične predele – pretanke ustnice, upadle ličnice, nepopoln nos. Dvajsetletnice hodijo naokrog s spremenjenim obrazom, vedno manj podobne same sebi in vedno bolj vplivnicam s spleta. Pojav že ima svoje ime – Instagram face, Instagramov obraz, dekleta si lahko polnila naročijo po spletu in si ji kar same vbrizgajo, ne da bi se zavedale nevarnosti in stranskih učinkov.
Vodič po aferi TEŠ6 za telebane
Ljudje smo zanimive živali. Imamo možgane, ki so nagnjeni k temu, da nam stvari, dogajanje in pojave poenostavljajo, kolikor je to mogoče. Le tako jih lahko vsaj poizkušamo razumeti. Ker želimo preproste odgovore, so nastale religije. Ker verjamemo, da za strukturne probleme obstajajo takojšnje in hitre rešitve, volimo populiste. Ob vsem razvoju znanosti je še vedno lažje kot v globalno segrevanje verjeti v naprave, ki nekje nad oblaki ustvarjajo nevihte.
Je samskost najhujša psihiatrična diagnoza?
Nisem samska, ampak v razmerju s samo seboj, je rekla igralka Emma Watson, ko je imela 29 let. Nekaj podobnega je o svoji samskosti rekla tudi Svetlana Makarovič in dodala, da je živeti 80 let z eno samo osebo zelo utrudljivo in včasih tudi dolgočasno. Ampak drugače noče, to je pač njena izbira. Samskih ljudi je čedalje več, veča pa se tudi strah pred njimi; krivi so za manjšo rodnost, za staranje prebivalstva, za padanje življenjskega standarda in za psihična neravnovesja v družbi. Samskost je najhujša psihiatrična diagnoza, smo znova prebrali prav pred kratkim.
Marjanca pri 52 končno postala prava ženska
Marjanca je ženska, rojena v moškem telesu. Transspolna oseba, kot se temu uradno reče. Dolgo dolgo je čakala, da je tudi na zunaj postala to, kar je v duši že od nekdaj. Celih 52 let. Ob svojem ponovnem rojstvu z veseljem deli svojo zgodbo s tistimi, ki so morda še na poti spreminjanja spola, in tistimi, ki bi radi razumeli.
Avstrijci bodo Sloveniji plačali 15 milijonov, zasebnim oškodovancem (še) nič
Po več letih tajnih pogajanj, povezanih s hudimi poplavami Drave leta 2012, je upravljavec hidroelektrarn na Dravi v Avstriji, družba Verbund, Sloveniji letos izplačal 14,9 milijona evrov. Takšen je bil zunajsodni dogovor. Slovenija je v takratnih poplavah imela za več kot 300 milijonov škode. Denar od Verbunda v 80 tožbah na slovenskih sodiščih pričakujejo tudi zasebni oškodovanci. Zaman?
Vremenske napovedi: Januarja bo minus 30
Po topli, mokri jeseni zelo mrzla zima?
Zgodbe iz terapevtske sobe: Saj nisem nora!
Takole sem vzkliknila, ko mi je znanka pred vrsto let predlagala, naj obiščem psihoterapijo.
Janina preobrazba: Optimizem je nalezljiv
»Imam štiri sinove, stare od eno do dvajset let, zato ne pretiravam, če rečem, da se polovica mojega življenja vrti okoli vzgoje in skrbi za otroke. S starejšimi tremi smo dolga leta živeli sami. Zato sem poleg redne službe unovčila še svoj hobi oziroma veliko strast do risanja in slikanja. Veliko noči, ko so otroci spali, sem risala in pilila svoje znanje ter počasi začela dobivati naročila za slike, poslikave predmetov in tudi sten. Več ko je bilo naročil, bolj je rasla samozavest in tudi želja, da bi to postal moj primarni vir dohodka. Danes, po vseh teh letih, sem dobrega pol leta samostojna podjetnica, ki vsakodnevno dela to, kar ima najraje – ustvarja. Samostojna pot prinaša vsakodnevne izzive in skrbi, zato je še pomembneje, da sem samozavestna in odločna. A se v stiku z ljudmi ne počutim vedno tako, saj imam nekaj kilogramov preveč in moj videz je že skorajda stereotipno 'mamast',«je bila iskrena 42-letna Iris iz Ribnice, ki sicer živi na Dobrovi pri Ljubljani. Srčna mama si je končno vzela čas zase in se prijavila na preobrazbo.
Saj ni res, pa je: Z grabljami, motikami in noži v boj proti toči
Ste tudi vi na družbenem omrežju zasledili objave o nenavadnih bitkah proti toči? Medtem ko so ljudje lani vneto kuhali kis, se letos nad oblake spravljajo tudi z noži, sekirami, vilami, grabljami in motikami. Ne šalimo se, berite dalje ....
Znanstvenica svoj atrij spremenila v rajski vrt obilja
»Posekali smo dve tretjini gozdov, ki uravnovešajo vodni režim, ohlajajo ozračje in senčijo zemljo, povzročili smo erozijo in nepotrebno izhlapevanje vode v zrak, vodna para ogreva ozračje še bolj kot CO2. Znašli smo se v začaranem krogu. Če bi samo pet odstotkov površine zasadili nazaj, bi bila temperatura kot pred dvajsetimi leti, pravijo raziskave. Kaj bi šele bilo, če bi bilo tisto, kar bi zasadili, tako produktivno kot tale naš atrij z večplastno vegetacijo, gozdnim vrtom, ki nam daje obilje hrane,« spodbuja Jitka Hreščak, znanstvenica in okoljevarstvenica, ki je svoj atrij v Kosezah spremenila v rajski vrt obilja, v katerem uživa vsa družina.
Umetnost ne sme biti le za bogate
Hiše živijo svoja življenja, ste kdaj pomislili? Nekatere imajo bogate kariere, najprej so to, potem so nekaj drugega, še bolj potem spet nekaj čisto drugačnega … in čisto nazadnje ostanejo same in prazne. Čakata jih počasen propad in rušenje – razen če se v prazne prostore ne naseli kdo drug, morda le za kratek čas, jih vzdržuje, popravlja in napolni z življenjem. Mesto Dunaj poskrbi, da se srečno najdejo prazne hiše in ustvarjalni ljudje, ki si ne morejo privoščiti visokih najemnin, da lastniki praznih prostorov te odstopijo v začasno uporabo ljudem, ki jih potrebujejo. In so tako vsi zmagovalci; lastniki, ki jim zgradbe ne propadajo, in najemniki, ki imajo prostor za delo za zelo neoderuško vsoto ali celo zastonj.
Kako Slovenkam olajšaš gospodinjenje
Malo smo klepetale o tem in onem, pa je kolegica rekla, o čem pa pišeš ta teden? O zavodu za napredek gospodinjstva, sem rekla. Oh, so rekle s pomenljivo dvignjenimi obrvmi in skeptičnimi nasmeški, na obrazih pa jim je jasno pisalo, spet nekaj, kar podi ženske nazaj za štedilnik? Ne bi se mogle bolj motiti. Zavod je počel prav nasprotno – ljudem je skušal olajšati življenje. In je to tudi zelo dobro počel.
Evropski sršeni so koristne žuželke
V letošnjem poletju so iz Ljutomera z okolico in Posavja večkrat poročali o odstranjevanju sršenjih gnezd s stanovanjskih stavb, ker je bilo sobivanje z evropskimi sršeni nevzdržno. Doc. dr. Danilo Bevk, strokovno-raziskovalni sodelavec na Nacionalnem inštitutu za biologijo, pravi, da njihovo število iz leta v leto niha. Največ jih je konec poletja, zato je dobro biti pri obiranju sadja pozoren, saj lahko sršena ali oso nehote primemo in pičita. Obenem opozarja, da evropski sršeni nikakor niso samo nadloga – če imajo mir, namreč niso agresivni, temveč so pomemben del zdravih ekosistemov in kot plenilci pomemben regulator številčnosti žuželk na vrtu, kar so že prepoznali v Nemčiji.
Živeti pod lupo zalezovalca
»Kurba! Prasica! Nihče te ne bo mel tako rad kot jaz!« se je izpisalo na zaslonu telefona. Brigita je v zadnjih treh letih prejela približno 5.000 sporočil, a to je le del srhljivke, v kateri se je znašla. Nekdanji partner se je namreč prelevil v obsedenega zalezovalca, vendar mu je s pomočjo organov pregona stopila na prste. »Bila sem zlomljena, danes pa me ne more več spraviti na kolena!«
V prvi vrsti v teatru onesnaževanja – lastnikih jaht
»Edina rešitev je sprememba naših navad,« pravi Dan Lenard, eden najbolj cenjenih oblikovalcev luksuznih jaht, ki svari, da se peljemo proti zidu. V navtiki je že vse življenje. Ko se je z jadrnico pred petimi leti podal preko Atlantika, je zgroženo spoznal, da se je sicer umaknil od ljudi, ne pa tudi od smeti. In se je odločil za akcijo. Ustanovil je fundacijo Vela Code, s katero bi rad ozavestil navtike, naj spremenijo svoje navade in se izogibajo plastiki. Seveda bi bilo za naš obstoj na tem planetu nujno, da temu skušamo slediti tudi vsi drugi.