Srečanja so še prijetnejša
Peter Čeferin je Rijo Čič spoznal dve leti po ženini smrti. »Težko je biti sam, zato sem se odločil, da si bom poiskal družbo. Rija je sijajna ženska in prijateljica,« je dejal v Nedelu. Imata enake interese, hodita v isti fitnes, obiskujeta kinematografe, koncerte, gledališče, in tudi sicer, v vsakdanjem življenju, mu je v veliko pomoč. Živi v svoji hiši, a trikrat na teden pride k Petru v Grosuplje. Skupaj preživljata tudi vikende, praznike in dopuste. Rijo so lepo sprejeli tudi njegovi otroci. »Vsak človek potrebuje tudi kakšen dan samo zase. Zato pa so vsakokratna srečanja še bolj prijetna,« je zaupal znani odvetnik.
Časa ne prehitevava
Poklicni maratonski plavalec Martin Strel in Maya Peron,pisateljica in kovčinja, sta se spoznala pred šestimi leti, januarja letos pa sta se poročila. Srečala sta se po naključju in se na naslednji kavi dobila predvsem zaradi poslovnih interesov. Ob pogovorih o njegovem plavanju okoli sveta in njenih vilinskih simbolih, s katerimi se ukvarja, se je začelo prijateljstvo in se brez brez pompa prelevilo v več. A življenje sta si uredila vsak na svojem – Mayina mlajša hči je bila namreč še srednješolka, Martin pa je nekaj mesecev na leto preživel v Arizoni in večino pozornosti usmeril v plavanje.
»Ko sem bila mlajša, je bil moj pogled na ločeno življenje popolnoma drugačen, danes pa mi to zelo ustreza,« pravi Maya. »Oba z Martinom potrebujeva veliko osebnega prostora, hkrati pa imava precej različne navade in rituale. Začne se že pri spanju – jaz se trudim biti v postelji najpozneje do 23. uri, naredim kratko meditacijo, spim v temi in tišini, zbujam se zgodaj in začnem dan po svoje. Martin zaspi ob luči in televiziji, ponoči spremlja tekme in vstane, ko je treba na trening.« Kljub temu da ne živita pod isto streho, preživita skupaj veliko časa. »Skupaj hodiva na večino dogodkov in prireditev ter njegovih podvigov in sestankov, precej pa sva tudi na poti in takrat vedno združiva koristno s prijetnim ter se z veseljem prilagodiva drug drugemu – s tem res nimava težav. Nobeden od naju nima klasične službe, oba rada opravljava svoje delo in znava biti sama, kadar sva skupaj, pa običajno skupaj tudi zaključiva dan.« Vendar leta tečejo, otroci odraščajo, projekti dobivajo oprijemljivejšo obliko, zato tudi Maya in Martin počasi razmišljata o spremembi. »Najprej bi bilo morda modro vedeti, na kateri celini bova sploh živela, potem se bodo stvari že zložile, kot bo prav. Dotlej pa ostajava vsak na svojem, pa vendar skupaj. Z mnogo različnimi vrednotami in pogledi na svet, pa vendar z isto vizijo in željami. Verjetno tudi zato, ker nisva nikoli želela prehiteti časa.«
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 38, 17. september 2024.
