Po doslej najtoplejšem poletju v Sloveniji in marsikje v Evropi, odkar potekajo meritve, nas je zanimalo, kaj nas potemtakem čaka jeseni in pozimi. O tem smo povprašali sogovornike, ki že dolgo poklicno ali ljubiteljsko spremljajo vremensko dogajanje. Meteorološki modeli do novembra za Slovenijo napovedujejo precej toplo jesen, v naši bližini pa zaradi toplega Jadranskega morja tudi nekoliko več padavin. Po ljudskih opažanjih in vremenski pratiki pa naj bi nas nato čakala zima, mrzla kot že dolgo ne.
Topla jesen in nevarnost poplav
»Toplo Jadransko morje pozno jeseni, ko v višinah lahko k nam priteče že kar mrzel zrak, pomeni tiho grožnjo obilnega dežja.«
Prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj, klimatologinja:»Letošnje poletje je bilo pri nas, pa tudi marsikje v Evropi, najtoplejše, odkar potekajo meritve. Izjemno topli so bili tudi jezera, reke in zlasti morja, tako Sredozemsko kot Atlantik. Ker se morja počasi ohlajajo, to obeta še naprej nadpovprečne temperature na vseh obalnih območjih, lahko pa tudi bolj v notranjosti. Ekstremna toplota se lahko prenese v celotno jesen oziroma vsaj do novembra. Za zimo napovedi niso zanesljive, čeprav se pričakuje na globalni ravni vpliv La Niñe, to so nižje temperature oceanov in s tem tudi večja verjetnost za podpovprečne temperature. Na evropsko zimo oziroma na zimo pri nas ta pojav, ki bo šibkejši kot običajno, ne bo imel pomembnejšega vpliva. Kar se tiče temperature, modeli za tromesečje do novembra napovedujejo za stopinjo do dve višje temperature zraka, kot je povprečje. To pomeni kar precej toplo jesen. Še posebej toplo bo na Balkanskem polotoku. Glede količine padavin, ki jo je, mimogrede, bistveno težje napovedovati v primerjavi s temperaturo zraka, pa modeli ne kažejo kakega velikega odstopanja. V naši bližini je sicer zaradi vpliva toplega Jadranskega morja napovedana nekoliko povečana količina padavin. Toplo Jadransko morje pozno jeseni, ko v višinah lahko k nam priteče že kar mrzel zrak, pomeni tiho grožnjo obilnega dežja. V takih razmerah je povečana verjetnost poplav, tega se moramo zavedati. Obilna deževja so možna povsod, kjer gorski grebeni še pomagajo pri dviganju vlažnega zraka in proženju obilnejših padavin. Na udaru obilnega dežja je po navadi širše območje Julijskih Alp in njihovega predgorja, širše območje Posočja, Bohinja, pa tudi Gornjesavske doline. Seveda pred poplavami ni varna niti Koroška. Zavedati se moramo, da živimo v času podnebnih sprememb, ki rušijo ustaljene vremenske vzorce in povečujejo verjetnost za ekstremne dogodke. Le upamo lahko, da jesen in začetek zime mineta brez burnega vremskega dogajanja.«
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 37, 10. september 2024.
