Z neimenovane zagrebške osnovne šole se je izpisal cel razred otrok, to je petnajst osnovnošolcev. Naprej v četrti razred gre samo eden – in prav ta šestnajsti je problem. Prvi obrisi težav so se začeli nakazovati že v začetku prejšnjega šolskega leta: starši so se pritoževali najprej ravnateljici, ko ni pomagalo, so šli s pritožbami naprej, na mestni odsek za šolstvo, na ministrstvo za šolstvo, na agencijo za vzgojo in izobraževanje, celo na pravobranilko otrok so se obrnili. Vse zaman. Nihče jim ni mogel ali hotel pomagati. Na njihove dopise, tudi po dvajset na dan so jih razposlali na različne naslove, praktično nihče ni odgovarjal, je poročal Jutarnji list.
Razočarana sem, pravi ena od mam. »Za mojega otroka je to šok. Sprašujem se, kako naj ga zdaj vzgajam; naj mu rečem, da naj se bori ali naj pokaže hrbet?«
Ne moremo več
Devetletnik je neprestano motil pouk s kričanjem, lajanjem in mijavkanjem. Učiteljica, sicer izkušena pedagoginja, se je bala za otroke in si več mesecev med odmori ni upala zapustiti razreda, niti toliko ne, da bi šla na stranišče. Ob učiteljici je bila v razredu tudi asistentka, a niti dva odrasla fantu nista bila kos. Nazadnje se je učiteljica predala in za več mesecev odšla na bolniško.
Fantovi sošolci se niso mogli umakniti na bolniško, čeprav so mnogi zjutraj jokali in niso hoteli v šolo. Desetim otrokom so morali starši poiskati psihoterapevtsko pomoč. Nasilje sošolca je bilo vsakodnevno in neizprosno: da jih je psoval, je bilo še najmanj, rad si je tudi potiskal roke v spodnje hlače in se potem z njimi dotikal deklic po obrazu, s telefonom je snemal njihove zadnjice, fante je tepel, jim preko oblačil porival prste v zadnjico, se jim približal od zadaj in se s spolovilom drgnil obnje, zraven pa komentiral z opolzkimi besedami. Od kod devetletni otrok sploh ve za to?
Protestiramo!
Ko pritožbe niso zalegle, nekateri starši otrok niso več pustili v šolo, dokler se nekaj ne premakne, so rekli. V razredu je ostalo le nekaj šolarjev, ki prej z nasilnežem niso imeli posebnih težav. Ampak ker njegovih običajnih žrtev ni bilo, se je fant spravil na tiste, ki so ostali. V nekaj dneh je v razredu ostal sam. V odgovor so v šoli sklicali sestanek odgovornih oseb in staršem poslali elektronsko sporočilo, naj otroke pripeljejo nazaj, češ da bo šola poskrbela za varnost. Starši, ki tega niso storili, so dobili grozilno pismo, da bodo njihovim otrokom zaradi neopravičenih izostankov izrekli kazenske ukrepe. V šolo v naravi starši otrokom niso dovolili oditi. In so bili vsi prikrajšani.
Ne zadnjič: problematičnega fanta so izpisali iz podaljšanega bivanja, a se je s sošolci srečeval v parku ob šoli, kamor so ga starši pripeljali prav v času, ko so se otroci iz podaljšanega bivanja tam igrali. No, šola je to salomonsko rešila: otroci niso smeli več v park, ostati so morali v učilnici.
Zelo hitro je bilo jasno, kje se je fant navzel svojega vedenja. Njegovi starši so imeli »agresivne izpade« proti staršem drugih otrok, pa tudi posamičnim otrokom so večkrat grozili.
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 38, 17. september 2024.
