Mnenja
Prostovoljno pred poroto: Prijateljica nas žali in se nam posmehuje
Kaj bi storili oziroma bralki svetovali vi? "Neutrudno, nemalokrat kar vsiljivo, zdaj trosi nasvete in napotke, kako naj živimo, kaj naj jemo, nas prijateljice tudi zbada zaradi naših »šlaufkov«, pa ne prijazno, šaljivo, ampak žaljivo, posmehljivo."
Janin uvodnik: Balada o piščancu in krompirju
Neko sobotno jutro sem se odpravljala v bližnjo trgovino in pred blokom zagledala tale prizor: mlajši Rom je brskal po zabojniku s splošnimi odpadki, v kripi z dolenjsko registracijo, parkirani zraven, pa sta ždela dva majhna otroka. Kaj pa iščete, me je zanimalo ...
Nevrotična gospodinja: kako zakriješ luknjo
A boš že končno prišla k meni, da se dogovoriva, kako bomo jeseni proslavljali obletnico mature, me je skoraj nadrla prijateljica. Ker gre potem na dopust. Letos sva midve organizatorki.
Ni mi vseeno: bilo je in vedno bo
Čeprav se svet vrti vse hitreje, so nekatere reči stalnica. Ko je moja mama prišla v 60. in čez, sem jo vsako leto težje prepričala, naj le še gre v »njene« Čateške toplice, kjer je imela prikolico. Dokler sta z njo hodila vnuka, je še šlo. Zanju vse!
Navaden dan nenavadne mame: dvojno dobro delo
Kadar vam kdo omeni, da s(m)o upokojenci zelo zaposleni in vedno na kratko s časom … mu lahko verjamete!
Prostovoljno pred poroto: Moja partnerka se vede kot otrok
Ne v javnosti, ampak kadar sva sama. Nenehno potrebuje pozornost, izkazovanje ljubezni, hkrati me pa tudi skuša spreminjati po svoje.
Onkološka bolnica št. 6196: Pa je res tako?
In ko tako ujeta kot neka minorna žuželka čakam pod tem ogromnim mikroskopom na odrešilni strel oziroma kratkotrajno sevanje, ki naj bi mi koristilo ali kako že, mi gre s hitrostjo vlaka na Japonskem skozi glavo kup nepomembnih in seveda tudi neumnih misli.
Janin uvodnik: Atentat
Ne vem, ali je Joe Biden še kandidat za drugi mandat ameriškega predsednika; ko sem to pisala, je še bil. Politika je včasih kot vrtavka, čez noč lahko vse postavi na glavo. Biden je zaradi okužbe s covidom začasno izginil iz javnosti, zato pa hodi Trump z gazo na ušesu naokoli kot napihnjen puran. Ankete pravijo, da ima v žepu skoraj zagotovljeno zmago na volitvah. Tudi Marine LePen jo je imela – a se je francosko ljudstvo v enem tednu prebudilo in jo postavilo v ozadje.
Nevrotična gospodinja: Od nečesa je pač treba umreti
Ne vem, kako je drugod, ampak pri nas je vročina povzročila nalezljivo vretje možganov, ki se kaže v divjih prepirih za bedaste malenkosti, kakršnih v običajnih razmerah nihče niti ne omenja.
Ni mi vseeno: Mi smo proti
To izjavo v Sloveniji sliši vsak, ki ima načrte, povezane z umeščanjem v prostor. Tega ne pišem prvič, a zdi se mi, da je takih izjav vedno več.
Navaden dan nenavadne mame: Premagati samega sebe
No, pa sva preživela prvih deset dni počitnic. Ali pa dopusta, če se tako lepše sliši. Vsakomur, ki me vpraša, kam greva letos na dopust, povem, da v Bovec. Saj se sliši dobro, ali ne, hehe.
Prostovoljno pred poroto: Mamini očitki
Pozdravljeni. Preberite, prosim, kaj se mi je zgodilo, in presodite, ali sem ravnala napačno ali prav.
Onkološka bolnica št. 6196: Znanstveno fantastični občutek
Z negotovimi koraki vstopim v radiološko ordinacijo. Takoj za vrati je majhna improvizirana garderoba, kjer se slečem do pasu. Ni mi treba podrobno razlagati postopka, zdaj že dobro vem, kako poteka mamografski pregled.
Otroka v avtu pozabiš ali pustiš?
So stvari, ki so normalnemu razumu nedoumljive, mednje gotovo spada otrok, ki ga »pozabiš« v razgretem avtu. Ali pa tudi nerazgretem – kaj pa če pride mimo plenilski pedofil ali trgovec, ki bi za velik denar otroka prodal posvojiteljem na tujem?
Janin uvodnik: Kaj brenči nad našimi glavami?
Kaj ste kupili svojim osnovnošolcem za uspešno končani razred, če že imate to nezdravo navado, da otroke nagrajujete za nekaj, kar je njihov življenjski smisel in dolžnost?
Nevrotična gospodinja: Pomivalna drama
Stokrat sem si že rekla, da bom po njegovi družini povprašala, kako je bilo s prehrano pri njih, pa zmeraj pozabim. In kako so si delili delo. V naši družini se namreč nenehno prepiramo, kdo je za kaj odgovoren. Če je vse razmetano, kadar pridejo obiski, sem kriva jaz. Saj sem vendar vrhovni družinski šef!
Ni mi vseeno: Jaz in mediji
Leta so minila, odkar sem kakšno res odločilno tekmo preživela pred televizorjem. Ne morem. To ni več zame. In potem je pri naju tako, da mož navija, jaz pa obležim. S knjigo v roki za tesno zaprtimi vrati. Šele ko je konec in mi poroča, kako in kaj, si oddahnem.
Navaden dan nenavadne mame: Slišati
Odkar sem ugotovila, da je nekaj narobe z Janekovim sluhom – zdaj uporablja dva slušna aparata – se mi dozdeva, da sem postala še občutljivejša za zvoke iz okolja. Pozno popoldne ju Janek odloži v škatlo in pospravi v vrečko, da ju zjutraj spet odnese v delovni center. No, zjutraj ju odnesem v avto jaz, mislim, da bi ju, sicer strašno skrben fant, z največjim veseljem pozabil doma.
Prostovoljno pred poroto: razgaljene, da bi ugajale?
Anica opaža, da so dekleta in ženske na ulicah vedno bolj razgaljene. 'Kje je meja, ali bo sploh še kaj ostalo zakrito?'
Onkološka bolnica št. 6196: Tretjič na mamografiji
Znova sem v čakalnici, tokrat pred oddelkom za radiologijo. Okoli mene sedi ducat žensk različnih starosti. Vse gledajo predse, v prazno, nobena se ne pogovarja. Roke imajo sklenjene v naročju, s prsti nemo žebrajo molitve, namenjene srečnemu koncu. Tudi sama sem tiho, v zraku začutim stisko, zavoham strah.
Janin uvodnik: Glavno, da bere
Že dolgo ni bil kak predlog tako navdušujoč, kot je medijska naročnina za mlade. Na pladnju so jo sicer prinesli avstrijski socialdemokrati, a je naravnost briljantna rešitev za več muh na mah tudi za naše loge.
Nevrotična gospodinja: Realnost čudežne ponve iz oglasa
'Ah, ti tvoji nakupi,' je vzdihnil cenjeni soprog, ki za vse moje potrošniške zdrse niti ne ve ...
Zapeljivi plesni gibi deklic – nova normalnost?
Mlade plesalke so z lahkotnimi koraki pritekle na oder in v soju žarometov pred gledalce pričarale … plesno pravljico? Pravzaprav ne. Ob udarnih ritmih popularne glasbe smo zrli v mlada telesa, ki so izvajala gibe zapeljivk.
Ni mi vseeno: Spričevala
Saj vem, da sem o tem že pisala, a čas je pač tak, da šolsko spričevalo v marsikateri družini »pospeši« družinsko dinamiko. Prisluh na Šmarni gori. Skupinica gospodov ob jutranji kavi. Domnevam, da dedkov. »Katastrofa. Naš je pridelal štiri cveke. Ni rešitve, razred bo ponavljal. Doma je cela drama!« Drugi: »Naš je v redu, a lahko bi bilo tudi bolje …« In tako dalje in tako naprej po lestvici od zgoraj navzdol in obratno.
Posebna izdaja revije Jana: Vsakdanji čudeži
Rekli boste: kakšni čudeži, ti vendar ne obstajajo. O, pa so, majhni in veliki, celo pogosti, le da je treba majčkeno bolj odškrniti srce, za mišjo dlakico vsaj – da jih opazite. Ja, pustiti je treba miceno možnost. Kaj pa če …? Upati. Sprejemati. In, ne, ni vam treba biti veren.