Srkanje znanja namreč. Če boš imel same petke, dobiš to in to. Če ne, pa … kaj? Batine, slabo voljo, učenje med počitnicami? Pa ne mislim pisati o tem, zanima me, kaj ste storili, če je dete dahnilo »hočem dron«. Najbrž ste pobrskali po spletni trgovini in z veseljem ugotovili, da ta reč sploh ni tako draga, stane veliko manj kot malo boljša nogometna žoga. Ko sem sama iskala po spletu, kakšni so modeli in cene, se je zadeva sukala tam od 150 do 200 evrov za nekakšno osnovno kategorijo, toda stric Google mi je naslednji dan na mojo elektronsko pošto poslal ponudbo za 48 evrov. 250-gramski, dve kameri, precejšen doseg, zmogljiva baterija … vse, kar imajo veliki. In dragi.
Dvoje reči me je spodbudilo, da sem se spravila k temu pisanju. Ko sem namreč prejšnji teden obešala perilo na balkonu, sem zaslišala nekakšno brenčanje, popolnoma neznan zvok, ki me je pripravil do tega, da sem se nagnila čez ograjo. Precej blizu je v zraku lebdel dron in me kar dolgo opazoval. Ko sva se nekaj časa merila iz oči v oči, je odnehal in odletel nazaj na domače dvorišče. Torej niti na svojem balkonu nisem več varna pred radovednimi pogledi? Skoraj hkrati se je v vseh medijih razplamtelo zgražanje nad turističnim vodnikom, ki je na Murterju z dronom snemal požar, zainteresirani pa so dramo v živo spremljali na telefonih. Ko so reševalci v gasilnih letalih opazili dron, so se vrnili v bazo in tako ogrozili bližnji kamp, ki bi ga lahko zajel ogenj. Najprej so morali najti bedaka, ki jih je ogrožal z brezpilotnim letalnikom (izkazalo se je, da je bil Slovenec, ki so ga pri priči priprli), potem pa so se znova dvignili v zrak in šli reševat. So pretiravali? Nikakor. Letalski strokovnjaki so nam razložili, da če trči letalo v dron, ta lahko prebije šipo, ubije pilota, povzroči strmoglavljenje ...
Preden torej svoje najstnike (ali pa tudi sebe) obdarite z dronom (kar je ime za letalnik, ki se vodi s tal), preberite, kaj je s temi zadevami dovoljeno in kaj ne. Pet kilometrov okrog letališč jih je prepovedano uporabljati, da ne govorimo o vojaških poligonih, helikopterskih bazah, med reševalnimi akcijami … Brez dovoljenja jih ne smemo sprehajati po narodnih parkih in še marsikje, kazen je 2500 evrov, če te dobijo. Za povrh je treba za večino dronov (ne glede na ceno) opraviti izobraževanje in pridobiti licenco. Spet kazen, če te odkrijejo brez nje.
Brezpilotni letalniki so igrače le, če nimajo kamer in imajo zelo omejen doseg, potem pa nič več. Saj najbrž veste, da lahko prenašajo tone streliva in se dvignejo tisoče metrov visoko, ampak tudi majhni, 250-gramski s kamerami, niso prav nič nedolžni. Strmoglavijo lahko zračna plovila, predvsem pa neusmiljeno vdirajo v zasebnost ljudi, ki jih največkrat niti ne opazijo. Mimogrede, tudi o zasebnosti zakonodaja o dronih precej piše (recimo to, da z njim ne smeš čez mejo sosedove parcele brez dovoljenja), a kdo to bere oziroma spoštuje?
Se sploh zavedamo, kakšno orožje so lahko droni (ki jih seveda s pridom uporabljajo tudi vohuni) v rokah neuravnovešenih ljudi? Da ne govorimo o otrocih, ki so lahko zelo zlobni, nekaj zaradi napačne vzgoje, predvsem pa zato, ker ne znajo predvidevati, kaj lahko njihova dejavnost sproži. Zalezovanje, snemanje, izsiljevanje, nalaganje posnetkov na družbena omrežja – vse to jim omogoča »igrača«, ki jo lahko kupiš za nekaj deset evrov. Kako bomo prepričali mularijo, da lahko uporablja drone le pod nadzorom, če pa tisti, ki naj bi jih nadzirali, uprizarjajo neposredne prenose požarov, kar se je dogajalo tudi med nedavnim gašenjem ognja na Krasu?
Uvodnik je objavljen v reviji Jana, št. 29, 16. julij, 2024.
