Ta mladi so jo pobrisali na dopust (dva se cvreta pri 42, druga dva pa pri 39 stopinjah), preostali trije pa smo modro ugotovili, da je doma najbolj varno. Če že kdo pomoli nos iz ohlajene dnevne sobe, ima za to močan razlog. In babica ga ima. Odpravlja se namreč na pogreb in precej jasno je, kdo jo bo tja odpeljal. Žrtvi sta samo dve.
Pred dnevi je namreč, kot to pač počne vsako jutro, brskala po osmrtnicah in med njimi odkrila ime svojega sošolca. »Kako vendar, saj sem ga pred nekaj dnevi videla povsem čilega in zdravega?« je kriknila zgroženo. Kako more človek umreti tako na hitro, za povrh pa tako mlad? Cenjeni soprog se je pomenljivo odkašljal; koliko let pač lahko ima moja babica? V običajnih razmerah bi mu zabrusila kaj nespodobnega, vendar je bila preveč okupirana z razlogi za sošolčevo smrt, kar je pomenilo, da je ves dopoldan sedela s telefonom v roki in poklicala množico še živih znancev.
»Moram vendar izvedeti, čemu se moram izogibati, da me ne bo takole na hitro pobralo,« se je opravičevala.
Rezultati poizvedovanja? Malo se je kremžila, malo ji je šlo na smeh. Povedati pa ni hotela.
»Daj no, babi, menda ga ni zadelo na kakšni mladi punci,« se je razkuril cenjeni soprog, ki vsekakor spada med radovednejše člane naše družine.
»Točno to,« se je zahahljala babica. »Žena mu je že pred leti umrla, in namesto da bi si potem izbral katero od nas, dobro ohranjenih in razumevajočih vrstnic, si je nakopal neko trideset let mlajšo. No, zdaj pa ima!«
»Lepa smrt,« je vzdihnil cenjeni soprog. »Če že mora biti, naj bo kaj zares posebnega.« A tako, sem se razkurila. »Če bi vedela, da si pripravljen na kakšne zahtevne posteljne ekshibicije, bi se še posebej potrudila. Tako pa je treba paziti na tvoje koleno, poškodovano od padca z bicikla in ramo, na kateri si, preklemanski cepec, prenašal vrečo cementa,« sem naštevala. Babica se je pomenljivo smehljala, cenjeni soprog pa je ves zaripel od jeze odkorakal na vrt, češ da sem znova vse narobe razumela. Gotovo mi je vročina udarila v glavo. Saj ni trdil, da si želi trideset let mlajšo, ki je gotovo še bolj nerazsodna in polna muh kakor jaz, je kričal od nekod izza drvarnice. Če sem prav slišala, se je sosed, ki je izkopaval krompir na svojem vrtu, s tem strinjal. On namreč ima petindvajset let mlajšo.
