Mnenja

Onkološka bolnica št. 6196: Pa je res tako?

Katarina Keček
24. 7. 2024, 07.00
Deli članek:

In ko tako ujeta kot neka minorna žuželka čakam pod tem ogromnim mikroskopom na odrešilni strel oziroma kratkotrajno sevanje, ki naj bi mi koristilo ali kako že, mi gre s hitrostjo vlaka na Japonskem skozi glavo kup nepomembnih in seveda tudi neumnih misli.

revija Jana
Pisateljica in kolumistka Katarina Keček

Od hudega zaprem oči, a groznih občutkov, ki jih soba vzbuja v meni, ne morem izbrisati. Zdaj zdaj bo Helga v tistem izoliranem kabinetu pritisnila na rdeč gumb in zamračeno sobo, v kateri stojim napol gola, bo napolnilo radiacijsko sevanje, ki naj bi reševalo moje življenje. Pa je res tako?

Zadnje mesece berem, da bodo presejalne teste za raka dojke razširili, na redne preglede ne bomo več hodile samo ženske med 50. in 69. letom, temveč tudi deset let mlajše. Razlog za razširitev testov je vedno večji porast rakavih obolenj zlasti med mlajšimi ljudmi. Katastrofa. Tik pred vstopom v radiološko ordinacijo sem na stranišču govorila z gospo, ki je čakala na svojo hčerko, da se vrne iz toalete. Gospa je nekje mojih let, morda kakšno leto starejša, svetle lase je imela spete v čop, na drobnem in od športa oblikovanem telesu je nosila svetlo modro laneno obleko z gumbi. Nerodno sva se nasmehnili druga drugi, tam v vrsti pred straniščem. Krasen prostor za spoznavanje ljudi. Ko sem jo vprašala, ali tudi ona čaka na mamografijo, je odkimala. »Ne,« je rekla, »jaz sem tole že dala čez. Pred desetimi leti so mi odstranili obe dojki, dve leti pozneje pa še jajčnike. Imam namreč dednega raka, BRCA1, ta pa nevarnost za raka poveča kar za 87 odstotkov.« »O fak,« mi je ušlo in sem se takoj opravičila za grdo besedo, gospa pa je zamahnila z roko. »Ah, dajte no, jaz to vsak dan govorim. Tu sem zaradi hčere, ima 20 let, a tudi njo zagotovo čaka enaka diagnoza, kot je doletela mene, mojo mamo, babico in sestro. Vse so že pokojne.« Nič nisem rekla, na stranišču poleg naju se je glasno zaslišala voda, ki je brizgnila v školjko. »Rada bi, da bi tudi njo dali na mamografijo in tudi ona se strinja s tem, da bi si že zdaj odstranila obe dojki ter se izognila bolezni, pa zdravniki nočejo slišati za to.« »Ne razumem,« sem dvignila obrv, »kako nočejo?« »Ja, za zdaj je Špela zdrava, nima nobenih simptomov, tako mladih punc pa tudi ne vabijo na preventivne preglede. Ves čas sem v strahu, kaj se bo zgodilo. In kdaj.« »A ta rak, ki ste ga imeli vi, je podoben tistemu, ki ga je imela igralka Angelina Jolie, ki si je tudi že pred časom preventivno odstranila dojki, čeprav dejansko ni zbolela za rakom?« sem vprašala. »Ja, takšen je. Ona je lahko v Ameriki zahtevala odstranitev in jo seveda tudi plačala, pri nas pa to ni mogoče.«

Gospe sem hotela povedati, da razumem njeno stisko, tudi meni zdravniki niso hoteli odstraniti zdrave dojke, češ ta je še zdrava, ni potrebe za to, in zaradi tega sem zdaj spet tu, v vrsti za mamografijo, kar me spravlja v večni stres, pa sem jo namesto tega raje vprašala: »Pa drugih možnosti, kot so krvni testi, ki bi preverjali tumorske markerje, pri vaši hčeri ni?« »Seveda so, ultrazvok prsi je recimo primeren, samo vse to je privat,« je pokimala. »In kaj, ko se bo rak enkrat pojavil? Potem spet nihče ne bo kriv, lahko bo tudi že prepozno za zdravljenje. Te teste je treba delati vsaj dvakrat letno, pa niti ne vem, koliko so zanesljivi. Če ne bova uspeli urediti zadeve na Onkološkem inštitutu, bova očitno morali nekam na zasebno kliniko ali pa v tujino. Ravno zadnjič mi je znanka razlagala, da v zasebni ordinaciji v Ljubljani izvajajo preglede z breastscanom, to je aparatura, ki meri temperaturo telesa in naj bi dajala zanesljive rezultate glede presejalnega testa. In to brez sevanja, ki zagotovo ni v redu. Bova šli pa tja.«

Takrat je s stranišča prišla njena hči, sloka in dolgonoga rjavolaska v kratki črni oblekici z naramnicami, in se mi sramežljivo nasmehnila. Na njenih zobeh se je zabliskal srebrn zobni aparat. »Na kakšen način oziroma kako pa dela ta breastscan? Tudi s kakšnimi žarki ali kako?« sem vprašala radovedna gospo. Za to vrsto testiranja še nisem slišala. »Joj, ne vem točno, ker še nisva bili tam. Mi pa je znanka razložila, da s to metodo lahko odkrivajo tudi najzgodnejše spremembe v tkivu dojke. Kolikor sem razumela, aparat meri površinske in globinske temperature tkiva in s tem postavlja učinkovito diagnostiko dojk že v zgodnji fazi bolezni. Metoda je na srečo neboleča in neinvazivna, brez sevanja, zazna pa najmanjše spremembe v temperaturi telesa, torej razna vnetja, iz katerih se pozneje lahko razvije tudi rak. Eni zdravniki celo trdijo, da je breastscan prijaznejši do ženskega zdravja kot mamografija, ki je navaden rentgen.« »Joj, ja,« pristavim osuplo, »ravno pred kratkim sem brala raziskave, ki trdijo, da mamografija in posledično obsevanje povzročata raka. Verjamete temu?« (se nadaljuje)

Kolumna je objavljena v reviji Jana, št. 30, 23. julij, 2024.

revija Jana
Izšla je nova številka revije Jana. Prijazno vabljeni k branju!

Zanimivosti

Andrej Vodušek, Sanja Brezočnik, Nejc Tisu, Štefan Šarkezi, Rok Pintar, Filip Koza
Pomembne mejnik

Rekord za Radio 1 80's: Slovenci vse bolj obožujemo hite iz osemdesetih

Foto 1
Zanimivosti

25 let Božičnega jogurta Zelene doline prinaša praznično knjigo Skrivnostni božični recept

image0
Pohitite

Le še 500 vstopnic za Aktualov rojstnodnevni koncert

par, odnosi, prepir
Partnerstvo

Rutina in samoumevnost sta eni najpogostejših uničevalk odnosov

plesalca
Plesna prvaka

Plesalca Maša Kastelic in Akim Pekunov: Delo na sebi je neskončna pot

taklamakan-desert
Veliki zeleni zid

Kitajci končali gigantski projekt, ki so ga začeli leta 1978