Malo sem že v letih, po drugi strani pa spet ne tako stara, da ne bi mogla razumeti, kam in kako se vrti ta svet. Marsikaj ni več tako, kot je bilo v moji mladosti, in prav je tako. Razvoj gre naprej svojo pot, prinesel nam je veliko dobrega. Težko pa razumem željo po razgaljenosti pri dekletih, že moja 12-letna vnukinja hodi v šolo v majčki, ki komaj pokrije oprsje, hlače so pa spuščene tja do sredine sramne kosti. Sem se skušala pogovoriti z njo, nisem ji pridigala, bolj sem jo spraševala, zakaj taka moda, ali se tako oblači zaradi vrstnic ali ji je to res všeč. Ni mi znala povedati. Poletje je, sem iz mesta, in gledam ta mlada dekleta – pa včasih njih mame, ki nemalokdaj ne izpadejo prav okusno, ko posnemajo svoje potomke – napol gola … Veste, nisem starokopitna, bila sem v generaciji, ko smo se dekleta morala pošteno boriti, da smo bila izenačena s kolegi na fakulteti, svojih hčera nisem pri ničemer omejevala, pri dekliški/ženski goloti me pa strpnost mineva. Kje je meja, ali bo sploh še kaj ostalo zakrito? Moški svoje genitalije še kar skrbno skrivajo, ženske pa v želji po ugajanju razkrivamo (skoraj) vse. Mislim, da bi morali deklice drugače vzgajati, v smislu, da se jim ni treba razgaljati, da bi jih imeli fantje radi. Dragi porotniki, kako pa vi gledate na te stvari?
Odgovore porotnikov si lahko preberete v reviji Jana, št. 28, 9. julij, 2024.
