Vsiljivka na slovenskih tleh: 'Papagajčki' skrivajo strup
Sirska svilnica se hitro širi po Sloveniji. Je strupena za ljudi in živali, zato jo je treba odstranjevati previdno, opozarja biologinja Simona Strgulc Krajšek.
Sirska svilnica je zelnata trajnica, ki zraste tudi več kot en meter visoko in ima rožnate zvezdaste cvetove, ki rastejo v velikih kobulastih socvetjih. Najbolj prepoznavna je po plodovih, ki spominjajo na približno deset centimetrov dolge zelene papagajčke. Biologinja dr. Simona Strgulc Krajšek pravi, da so njena nahajališča že po vsej Sloveniji. Rastlina je strupena za ljudi in živali, zato je nujna velika previdnost pri odstranjevanju. Uporabiti moramo zaščitne rokavice in paziti, da izkopane rastlinske dele pravilno odložimo.
»Nahajališča sirske svilnice so raztresena po vsej naši državi. Raste na travnikih, gozdnih robovih in bregovih voda. Poseljuje pa tudi cestne brežine, degradirana območja in celo kmetijske površine. Od leta 2017 je uvrščena na seznam evropsko reguliranih invazivnih tujerodnih vrst. Zato tudi za to vrsto veljajo omejitve, med drugim prepoved gojenja in razmnoževanja. Sirske svilnice kljub njeni okrasni vrednosti nikjer v Evropski uniji, tudi v Sloveniji, ne smemo imeti na vrtovih ali drugih zemljiščih, ki jih imamo v lasti,« pojasnjuje dr. Simona Strgulc Krajšek, biologinja, docentka za botaniko, zaposlena na Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.
»Sirska svilnica je zelnata trajnica, visoka večinoma do en meter, lahko pa tudi višja. Ima več kot 10 cm dolge nasprotno nameščene liste, ki so jajčastosuličaste oblike in celorobi. Na zgornji strani so temno zeleni, spodaj pa sivkasti. Zvezdasti cvetovi so rožnati in nameščeni v velikih kobulastih socvetjih. Vrsto nekateri najbolje poznajo po plodovih, ki so videti kot zeleni papagajčki. V njih so številna ploščata semena, iz katerih izraščajo šopi dolgih, svilnatih laskov.«
Strupena za ljudi in živali! Kot invazivna tujerodna rastlina je v našem okolju precej problematična.
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 2, 13. januar 2026.
Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.
E-novice · Rože in vrt
