ARHIV ZAVODA ZA GOZDOVE SLOVENIJE

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

»Navadna amorfa izvira iz Severne Amerike. Zelo hitro raste, razmnožuje se s semeni in tudi s koreninskimi poganjki ter tvori goste sestoje. Zmanjšuje biotsko raznovrstnost, saj domače rastline zaradi senčenja in tekmovanja za prostor težje uspevajo. Pogosto se širi ob rekah, nasipih in opuščenih zemljiščih.

· Vrt

Japonski hrošč je že v Sloveniji. Bi ga prepoznali?

V Sloveniji povzroča težave predvsem v obrečnih habitatih, kjer lahko popolnoma preraste površine in spremeni naravno vegetacijo. Najbolj je razširjena v nižinskih poplavnih območjih ob rekah, zlasti v severovzhodni Sloveniji. V Prekmurju ob Muri ponekod tvori že zelo obsežne sestoje,« pojasnjujeta Mateja Cojzer in Drago Trajber z Zavoda za gozdove Slovenije, območne enote Maribor.

ARHIV ZAVODA ZA GOZDOVE SLOVENIJE

Posek ni dovolj

»Navadna amorfa iz korenin pogosto odganja nove poganjke. Njeno odstranjevanje je težavno, navaden posek običajno ni dovolj, saj rastlina ponovno požene, pogosto še gosteje kot prej. Proizvede ogromno semen. En sam večji grm jih vsako leto ustvari na tisoče, ki jih raznaša voda. Poplave jih prenašajo na velike razdalje, kjer hitro vzklijejo.

Mlade rastline hitro dosežejo višino, pri kateri zasenčijo druge rastline. Dobro prenaša različne razmere. Uspeva na suhih in vlažnih tleh, prenese poplave, vročino in krajša obdobja suše. Poleg tega nima veliko naravnih sovražnikov. V Evropi ima precej manj bolezni in škodljivcev kot v svoji domovini, Severni Ameriki.

Veže dušik iz zraka, tako lahko uspeva tudi na revnejših tleh in si jih sama izboljšuje. Zaradi teh lastnosti lahko v nekaj letih iz posameznih grmov ustvari skoraj neprehodne sestoje.«

»Navadna amorfa je ena najbolj problematičnih invazivnih grmovnih vrst pri nas. Ovira obnovo gozdov, na posekah in gozdnih robovih preprečuje rast mladih dreves ter obenem spreminja tla.«

Škodi živini!

»Vsebuje snovi, predvsem rotenoide in sorodne spojine, ki so lahko škodljive za živino ob zaužitju večjih količin. Semena veljajo za bolj problematičen del rastline. Živali je sicer običajno ne objedajo v večjih količinah, če imajo na voljo dovolj druge krme.Vendar pa je na pašniku še posebej smiselno preprečiti dostop do večjih količin mladih poganjkov in semen.«

Kako jo torej prepoznamo? »Je razrasel listopadni grm. Listi so spiralno razvrščeni, pernato deljeni, z enim končnim in 5 do 17 pari ozkojajčastih lističev. Zelo so podobni listom robinije, s tem da pri navadni amorfi, če listič pogledamo proti svetlobi, vidimo drobne prosojne pike.

Mladi listi imajo tanke priliste, nimajo pa trnov. Na vrhu poganjkov se razvijejo ozka od 5 do 15 cm dolga, grozdasta, pokončna socvetja s številnimi temno vijoličastimi cvetovi, iz katerih štrlijo rumene prašnice.

Plodovi so približno en centimeter dolgi, pikčasti stroki, ki so sprva zeleni, zreli pa rjavi. Velja za medonosno rastlino, saj pri njenem širjenju večkrat aktivno sodelujejo čebelarji.«

ARHIV ZAVODA ZA GOZDOVE SLOVENIJE

V zbirni center! 

»Če odstranjujete manjše rastline, jih izkopljite skupaj s čim več koreninami. Najlažje je to narediti po dežju, ko je zemlja mehka. Vse koreninske ostanke odstranite, sicer bodo ponovno odgnali. Če so grmi večji, jih porežite čim bližje tlom. Izkopljite panj in debelejše korenine še pred cvetenjem.

Naslednjih nekaj let redno odstranjujte nove poganjke, ki bodo pognali iz preostalih korenin. Zelo pomembno je, da odrezanih vej z dozorelimi semeni ne odlagate v naravo. Poganjke odstranjujte takoj, ko se pojavijo. Manjše količine vej in poganjkov oddamo v zbirni center med zeleni odrez.

Vrt

Invazivni bambus spreminja slovensko naravo

Če ima rastlina zrele plodove in semena, jih je bolje zbrati ločeno v vreče in oddati v zbirni center po navodilih upravljavca, saj lahko semena ostanejo kaljiva več let. Ne odlagajte je v naravo, na gozdni rob, ob potoke ali na divja odlagališča. Ne uporabljajte je za nasipavanje ali prekrivanje tal na drugih lokacijah.

Če je dovoljeno in varno po lokalnih predpisih, se lahko suh rastlinski material tudi sežge, saj s tem uničite semena in možnost ponovne rasti. Po odstranitvi se očiščeno območje nadzoruje več let.«