Shutterstock

Da mnoge rastline brez opraševalcev v naravi ne bi obstajale, je jasno. Po nekaterih izračunih naj bi opraševalci samo v kmetijstvu prinesli v svetu nekje okoli 100 milijard evrov letno, v Evropi 15–20 milijard evrov letno in v Sloveniji 110 milijonov evrov letno. Če bomo zdaj poskrbeli za preživetje divjih opraševalcev, nam bodo oni stokrat povrnili z večjim in boljšim pridelkom tudi na domačem vrtu.

Slovenija

Goriška Brda med upanjem in mrazom: sneg na Matajurju lahko preti s pozebo

Veliko se govori o pomenu medonosnih, gojenih čebel in seveda o naši čudoviti posebni kranjski čebeli. Prav je tako. A ker se o njej veliko govori, je v Sloveniji tudi veliko pridnih, skrbnih čebelarjev, ki zanje skrbijo.

##PAIDBREAK##

Za medonosne čebele je, kljub temu da mnogi govorijo drugače, dokaj dobro poskrbljeno. Pozimi imajo hrano, imajo domovanja, čebelnjake, tudi za njihovo zdravje se vsi pravi čebelarji vsaj trudijo skrbeti. Koliko pa vas ve, da je v naravi tudi veliko število divjih opraševalcev, ki pa imajo s svojim obstojem veliko več težav? Slednji opravljajo delo tudi tam in tudi v razmerah, ko čebele še počivajo ali pa ne morejo na cvetove.

Ne pokosite prve hrane čmrljem!

Na zelenicah so že začele cveteti divje cvetlice, ki so bistvenega pomena za divje opraševalce. Zato vas prosim, da s prvo košnjo cvetoče zelenice počakate. Lahko pa puščate otoke cvetočih rastlin, da bo prva hrana zanje pri roki. Najboljše so usnjatice, zdaj že cveti mrtva kopriva, ki jo imate vsi za grd plevel, k cvetenju se že pripravlja plazeči skrečnik in tudi bršljanasta grenkuljica.

To so najboljša, najkakovostnejša in najbolj zaželena hrana čmrljev. Ali veste, da se spomladi prebudijo samo oplojene matice čmrljev? Prvi čmrlji, ki jih boste kmalu videli na zelenicah, so matice. Če one ne najdejo dovolj hrane in pozneje primernih prebivališč za svoje gnezdo, smo za celo leto uničili družino, ne samo posamezne delavke.

Pri čebelah so v nevarnosti samo delavke. Najpomembnejše je to ob zelenjavnem vrtu in rastlinjaku. Verjemite mi, da vam bodo s svojim delom poleti povrnili, saj bodo vse plodovke večje, okusnejše in tudi več plodov bodo imele. Pozneje cvetijo regrat in male, bele marjetice, ki so našim očem seveda prijetnejše. Če boste imeli na svojem vrtu čmrlja gnezda, bodo češnje, borovnice, paradižnik, kumare, buče … veliko bolje oplojeni. Boljša oplodnja pa ne pomeni samo večjega pridelka, pomeni tudi pridelek, ki ima več koristnih snovi, vitaminov, mineralov.

Shutterstock

Pesticidi niso edino, kar jim škodi

Tudi tako imenovani ekološki, biološki pripravki, vključno z doma narejenimi pripravki iz rabarbare, pelina ali vratiča, so zanje nevarni. Zato jih velja uporabiti šele zelo pozno zvečer. Črmlji, muhe trepetavke, čebele samotarke … so aktivni še pozno v noč. Prav tako jih najdete na cvetovih zelo zgodaj zjutraj, ko medonosne čebele še ne zapuščajo svojih domovanj. Zato so jutranja tretiranja vedno nevarna prav za divje opraševalce. Zelo škodljivo je prav zdaj, v tem času, zatiranje plevelov med prezimnimi in zgodnjespomladanskimi zelenjadnicami. Če dobro pogledate, se med njimi vedno najdejo tudi mrtve koprive in še kaj prav zdaj cvetočega. Poskusite se vsaj izogniti večjim zaplatam ali pustite cvetoče robove med njivami prazne.

Zelo priporočljivo bi bilo na njive med zelenjavo posaditi cvetoče enoletnice

Zdaj se vsi smejete. A saj je preprosto. Ko sejete seme v multiplošče, dajte med seme nekaj malega semena rožic enoletnic. Med kapusnicami so odlične kamilice, med solatnicami pa grobelnik. Seveda bodo svoje delo opravile tudi druge cvetoče enoletnice, le modre barve cvetov se izogibajte. To je zelo priporočljivo ne samo za preživetje divjih opraševalcev, temveč tudi za privabljanje koristnih žuželk, ki bodo škodljivcem pošteno zagrenile življenje.

Ko cveti sadno drevje, odstranite rumene lepljive plošče. Prav tako v sadovnjakih in vinogradih pred uporabo katerega koli sredstva za varstvo rastlin pokosite vso cvetočo podrast, predvsem cvetoči regrat.

Kar se tiče gnezdenja, lahko veliko naredijo lastniki travnikov. Velik del čmrljev namreč gnezdi v tleh in na tleh, predvsem na travnikih. Poiščejo primerne naravne luknje, kot so jame glodavcev in drugih insektov, in se naselijo vanje. Gnezda si oplojene matice čmrljev iščejo zgodaj spomladi. Če se po travnikih veliko vozimo, odlagamo gnojnico, predvsem pa kosimo pred cvetenjem, uničimo veliko gnezd in tudi matic v njih. A lahko se ob travnikih pusti nekaj mejic, to se celo podpira s sredstvi EU. S puščanjem manjših, nepokošenih delov travnikov dlje časa se veliko prispeva k ohranjanju vseh naravnih opraševalcev, tudi čmrljev.

Kaj lahko naredimo na vrtovih

Po mojem še največ, saj nismo denarno odvisni od tega, kar pridelamo na vrtu. Vsi, ki imate večje parcele, naj živa meja ne bodo ciprese, ki pomenijo smrt za opraševalce. Ko se boste odločili za menjavo, posadite številne grme, med njimi tudi cvetoče, in jih ne obrezujte. Takšna pisana, od zgodnje pomladi do pozne jeseni cvetoča živa meja je odlična za vse opraševalce, pa tudi za druga koristna živa bitja – ptiče, žuželke, sesalce. Tam, kjer imate hišni sadovnjak, ni potrebna redna košnja v stilu zelenice.

Pustite travo na miru in jo pokosite samo dva- ali trikrat letno. Imam prijatelja, ki ves čas s cvetočih travnikov nosi rastline in jih sadi v tako travo. Učinek je sicer slab, saj se jih na njegovem travniku ustali le nekaj, a končni učinek po treh letih pa je neverjeten. Travnik pod sadnim drevjem je pisan in cvetoč vse leto.

Spomladi okoli drevja posadite kakšne cvetoče čebulnice in drugo cvetje, da bodo čmrlje matice našle te oaze in si v njih našle prostor. Lahko celo posejete trato z enoletnicami, ki jih sicer sejemo na okrasnih gredicah, kot so kozmeje, lepe očke, marjetice, zvončnice …, predvsem pa naj ne bodo zelenice ena sama monokultura trave. V njej pustite tudi zgoraj omenjene divje, spomladi cvetoče rastline. Tudi na zelenjavnem vrtu naj bo čim več pisanega cvetja in cvetočih zelišč, kot so bazilika, timijan, meta, melisa, ognjič in kapucinke.

NAMIG: Boljša oplodnja ne pomeni samo večjega pridelka, pomeni tudi pridelek, ki ima več koristnih snovi, vitaminov, mineralov.