Shutterstock

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Strokovnjaki Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) in Unicefa priporočajo, naj novorojenčke začnemo dojiti v prvi uri po rojstvu in naj bodo prvih šest mesecev življenja izključno dojeni (brez druge hrane), nato pa naj se dojenje ob uvajanju čvrste hrane nadaljuje do drugega leta starosti ali dlje. Če bi bili vsi dojenčki prvih šest mesecev izključno dojeni, potem pa bi se dojenje nadaljevalo, bi lahko vsako leto preprečili skoraj 400.000 smrti otrok, mlajših od pet let, pišejo v svojem najnovejšem poročilu.

Ocenjujejo celo ceno nedojenja: ta naj bi dosegala okoli 339 milijard dolarjev na leto. V enačbi niso samo bolezni in prezgodnje smrti, temveč model vključuje tudi razvoj otrok. SZO ocenjuje, da zaradi nedojenja svet izgubi okoli 58 milijonov let izobraževanja in 168 milijonov neuresničenih IQ-točk letno. Boljši kognitivni razvoj dojenih otrok se namreč s časom prevede v več izobraženosti in večjo produktivnost. Poročilo zato dojenje predstavlja kot eno stroškovno najučinkovitejših naložb v zdravje – in to ne le otroško. SZO ocenjuje, da nezadostno dojenje pomeni na leto tudi približno 138.000 smrti mater, ki jih je mogoče preprečiti.

Koristi za vse življenje

Ta številka seveda ne pomeni, da matere, ki ne dojijo, umirajo že kmalu po porodu ali da je vsaka ženska, ki ne doji, obsojena na bolezen in krajše življenje. A raziskave kažejo, da dojenje ne pomeni le hrane in imunske zaščite za otroka. Laktacija je pomembno obdobje tudi za materino telo. Otrok z mlekom dobiva energijo za začetek življenja, materino telo pa medtem končuje veliko presnovno potovanje, ki se je začelo devet mesecev prej. Dojenje je povezano z manjšim tveganjem žensk za raka dojke in jajčnikov ter za sladkorno bolezen tipa 2, vse več pozornosti pa je deležna tudi povezava z zdravjem srca.

Presnovna ponastavitev po nosečnosti

Manj znan kot zaščita pred rakom je učinek dojenja na zdravje srca. Velika metaanaliza osmih raziskav, ki je zajela skoraj 1,2 milijona žensk, je pokazala, da so imele ženske, ki so kadarkoli dojile, za 11 odstotkov manjše tveganje za srčno-žilne bolezni, za 14 odstotkov manjše tveganje za zamašene srčne žile in za 12 odstotkov manjše tveganje za možgansko kap. Tveganje smrti zaradi srčno-žilnih bolezni je bilo manjše za kar 17 odstotkov.

Ena najzanimivejših možnih razlag se imenuje hipoteza presnovnega »reseta« oziroma »ponastavljanja«, ki sta jo postavili zdravnica Alison M. Stuebe in epidemiologinja Janet W. Rich-Edwards. Nosečnost materino telo spremeni v skladišče energije, pravita. Povečajo se maščobne zaloge, spremeni se presnova maščob in glukoze, naraste inzulinska rezistenca. Vse to je smiselno, saj se telo pripravlja na rast otroka in obdobje po rojstvu. Dojenje nato smer obrne. Izdelava mleka zahteva veliko energije. Za mleko se porabljajo glukoza in maščobne kisline, mobilizirajo se zaloge, ki jih je telo ustvarilo med nosečnostjo, presnova pa se postopoma vrača v stanje pred nosečnostjo. Z vidika metabolizma se nosečnost ne konča ob porodu. Laktacija je njen naravni drugi del.

Slovenija aktivno spodbuja dojenje

V Sloveniji podatki kažejo, da se dojenje začne pri veliki večini otrok, precej težje pa ga je ohraniti. Nacionalna raziskava, ki ima sicer že brado, saj je iz let 2017/2018, je pokazala, da je bilo v prvih dneh dojenih 90,2 odstotka dojenčkov, pri šestih mesecih še 54,6 odstotka, izključno dojenih pa le 5,5 odstotka. Imamo sicer teoretično dobro zastavljeno podporo dojenju. Zagotavljajo jo programi Novorojencu prijazna porodnišnica in Dojenju prijazna zdravstvena ustanova, pomembno vlogo pa imajo tudi patronažne medicinske sestre.

Ob vseh dokazanih koristih dojenja pa vseeno ne smemo pozabiti, da dojenje ne sme postati nasilje nad materjo. Telo, okoliščine in izkušnje žensk so različni: včasih dojenje kljub trudu ne steče, je boleče ali izčrpavajoče, včasih pa ima ženska preprosto odpor do dojenja. Tudi to je legitimna odločitev. Naloga zdravstvenega sistema ni vzbujati krivde, temveč ponuditi znanje, čas in strokovno pomoč, da se mati lahko odloči informirano, svobodno in brez občutka, da je – zato ker ne doji – slabša mama.

revija Jana