Marja Bizjak Ažman

Potem ko sem odložila knjigo Hočem, da nama uspe, priročnik, ki nas uči tudi to, kako se prepirati, je v meni odzvanjalo vprašanje: Kaj storim, ko me prime lulat na sestanku ali pa v kinu? Avtorica namreč postavi to vprašanje bralcu. Ali potrpi, ker mu je nerodno zapustiti pomemben sestanek, ali da vrednost sebi in gre vendarle na stranišče? Ko si odgovorimo na to, že vemo, ali znamo postavljati notranje meje. Če ne poskrbimo zase, jih ne znamo. In potem se tudi zdravo prepirati ne znamo. Sami zase boste odgovorili, kako je z vami.

»Meje ljudem pomagajo, da ostanejo skupaj v zdravi in varni zvezi. Ko nekdo postavi meje drugi osebi, je ne skuša odriniti; skuša ji pokazati, kje so vrata, da lahko vstopi na primeren način.«

Odnosi

Bralni užitki: Z vsakim koncem pride nova zgodba

Tu imamo najbrž mnogi veliko dela. Ko smo skupaj, ni dobro, da smo zliti, da se ali ona ali on strinja z vsem, kar želi partner oziroma partnerica. »V ljubezenskem razmerju, v katerem ni meja, se bo ena oseba verjetno žrtvovala, druga pa se ne bo zavedela, koliko jemlje.« In tako se začnejo tihe zamere, a ko se tisti, ki prej ni postavljal jasnih mej, predrami in jih začne postavljati, se začnejo prepiri. Avtorica ni črno-bela, piše, da morajo biti včasih naše meje prožne. »Ko se drugi upre, ima včasih prav. Morda moramo poiskati način, da lahko sodelujemo, ne da bi poteptali sebe. Meje v dolgoročnih zvezah terjajo nekaj ustvarjalnosti.«

Aktivni mediji

Mame pogosto pademo na tem izpitu

V vsakdanjem življenju najdemo veliko primerov. Avtorica opiše utrujeno mamo treh otrok z redno službo, ki se dnevno vrača v hišo, kjer se zdi, »kot da je bomba padla«. Včasih to tiho prenaša. Včasih pa »pade ven« in je jezna, a spremeni se nič. Nihče ne pospravi. Kadar se utrujena vrne domov, jo vsakič čaka nered. Ugotovimo, da gospa ne zna postavljati notranjih mej in je zato, ker ne spoštuje sebe, ne spoštujejo niti drugi. Ona, recimo, ne bi prosila za dve minuti zase in šla med sestankom lulat, rajši bi potrpela. Kaj sploh pomenijo notranje meje?

Osebna rast

Bralni užitki: Vse je prav, četudi se zdi, da ni

»Notranje meje pomenijo, da prevzamete odgovornost zase: za svoje potrebe, svoja čustva, svoje misli, svoje vedenje …« Mame pogosto pademo na izpitu, ko upoštevamo potrebe drugih pred svojimi. Nas je strah, da če ne bomo vsega »porihtale«, nas ne bodo imeli radi? In potem ko se ženska zave, da ne bo zmogla vsega sama, s postavljanjem mej pade v novo skrajnost, ki vse udeležene lahko preplaši. In sledi prepir. Očitki, kaj je z njo narobe, je polna luna, PMS, je v meni …?

Poiskati je treba ravno pravšnjo komunikacijo, da nismo premehki, sebi v škodo, pa ne pretrdi, neprijetni za druge in nerazumni. Kako se brzdati? V tej knjigi sem izvedela, da se sredina imenuje Zlatolaskin spekter. Kaj je to? »Ko komunicirate iz ravno pravšnje sredine, omogočite vsem vpletenim vidno vlogo v dinamiki. Ta vrsta komunikacije nam pomaga tudi odkriti, ali nas je partner pripravljen oziroma sposoben spoštovati.«

In kaj, ko ugotovimo, da nas ni? Potem je dobro vedeti, kako se prepirati, da si naredimo čim manj škode. Ko so živci preplavljeni, pa partner sploh ne ve, kaj je narobe. A zdravo spreti se je mogoče le z nekom, ki ima dobro postavljene meje, ker sicer gre za prevlado, kdo bo koga »sklatil«, vsak misli samo na svojo rit. Svoj položaj branimo z vsemi štirimi.

Osebna rast

Bralni užitki: Pisatelj, ki nas uči gledati globlje

»V tovrstnih situacijah se s komunikacijo bolj osredotočimo na samoohranitev kot na povezavo.« Avtorica dobro opiše, kako boli, kaj vse bruhne na plan, kako je, ko začnemo partnerja dojemati kot nasprotnika, ko na dan privlečemo stare konflikte, ko mu začnemo groziti, da mu bomo kaj vzeli, naredili, mogoče gre vse čez rob in pade klofuta … Ko ni več telesnega občutka varnosti, se pojavi prezir. Ta je najhujši sovražnik. In ko je hudo, ne takrat, ampak prej, je treba vedeti, da obstaja model, ki nas lahko reši. Imenuje se štirje P-ji.

Prekinite pogovor, ko … »Ko izkusimo ogroženost odnosa – vtis, da nas bo nekdo izključil, kaznoval, osramotil, ujel v past ali zapustil – začutimo prvinski strah. Naše telo se odzove, kot da nas ogroža fizična nevarnost, čeprav je v resnici ni.«

Poskrbite za občutek varnosti – fizično in čustveno. Zase in za partnerja. Kaj to pomeni? »Poskrbeti za drugega pomeni, da mi daste vedeti, da je v odnosu varen, ko greste na odmor in ko se z njega vrnete.«  V praksi bo seveda veliko težje, ampak poskusite, pomaga.

Popravite, če ste prizadeli. Če ste zamočili, po tem, ko se boste vrnili iz svoje »mule«, avtorica priporoča, kako lahko popravite storjeno škodo. Prevzamete odgovornost in rečete: narobe sem ravnal(a), ko sem …, govorite o čustvih: jezna sem, ker ..., postorite kaj koristnega: skuhal(a) nama bom kavo, pa se potem pogovoriva, fizično izkažite pozornost, posrbite za povezavo. »Čeprav se prepirava, ne bom šla. Najrajši sem s tabo. Ni mi všeč, da se prepirava …«

Pojasnite, kaj se je v vas dogajalo, potem ko se vaš živčni sistem pomiri. »Ne pozabite, da se morata pogovoriti o tem, kaj se je zgodilo med vama, in ne o vsebini pogovora.«

Osebna rast

Bralni užitki: Vsake tekme je enkrat konec

Preprosto se sliši, ampak v praksi uspeva le redkim, čeprav se da. Povišan tlak in stisnjene mišice se morajo najprej pomiriti. Vzemite si čas, da se tlak pomiri, da se kalna voda zbistri, kot se reče, potem pa se učite iz prepirov. To rubriko bi lahko tokrat naslovili: Povej mi, kako se prepiraš, in povem ti, kdo si. Kdor se zna zdravo prepirati, je moder in uspešen človek. Ponavadi tudi bolj zdrav od tistih, ki se ne znajo. Analiza prepira je najboljša za spoznavanje partnerja in sebe seveda.

In kot ugotavlja tudi avtorica, o svojem partnerju ne bomo nikoli vedeli vsega. Največ o njem izvemo prav takrat, ko se prepira. In vedno lahko odkrijemo kaj novega, ne le o njem, predvsem o sebi. Naša naloga je, da si za to prizadevamo, njegova pa, da si prizadeva za nas. Drugače nima smisla. Pojdite stran.

Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 46, 18. novembra 2025.

Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.

revija Jana