Sunita Williams je v vesolju doživela telesno preobrazbo
Šestdesetletna astronavtka Sunita Williams ima telo tridesetletnice. A to telo je šlo skozi razmere, ki se jih ne bi sramoval noben poskusni zajček.
Ko stojiš zraven Sunite Williams, kar čutiš neskončno energijo, pozitivno naravnanost in navdušenje, ki jih izžareva. Šestdesetletna astronavtka slovenskih korenin, ki je te dni ponovno obiskala Slovenijo, ima telo tridesetletnice v dobri formi. A to telo je šlo skozi razmere, ki se jih ne bi sramoval noben poskusni zajček.
Ko fizikalna pravila ne veljajo več
Ko astronavt vstopi v breztežnost oziroma mikrogravitacijo, se telo znajde v okolju, za katero nas evolucija ni pripravila. Prvi občutki so evforični. Astronavti opisujejo občutek lahkotnosti, ko teža odpade, hojo pa zamenja lebdenje. Sklepi niso več obremenjeni, gibanje je mehko in tiho. Fizikalna pravila, ki veljajo na Zemlji, ne veljajo več, kar spremeni vsakodnevna opravila, kot so natakanje kave v skodelico, obisk stranišča ali metanje smeti v koš, v zabavna. Toda že po nekaj dneh se pokaže druga plat.
Na Zemlji smo zaradi gravitacije vsak dan kot v nekakšni telovadnici: teža nas vleče k tlom. Stati, hoditi, dvigovati in preprosto držati se pokonci je delo, napor, čeprav ga morda kdaj sploh ne opazimo. Zemeljski privlak oblikuje našo držo, krepi mišice, obremenjuje kosti in usmerja telesne tekočine. V mikrogravitaciji ta nevidni pritisk izgine in telo se začne obnašati povsem drugače. Zelo hitro začne varčevati tam, kjer se mu zdi smiselno – pri mišicah in kosteh. Mišice, ki jih na Zemlji uporabljamo zgolj za to, da stojimo pokonci, v mikrogravitaciji postanejo »odvečne«.
Enako se zgodi s kostmi. Ker jih nič več ne obremenjuje, začne telo iz njih izločati kalcij. Tudi tekočine v telesu, kot sta kri in voda, se obnašajo drugače. Ker jih gravitacija ne vleče več navzdol, se prerazporedijo proti zgornjemu delu telesa. Obraz postane zabuhel, nos pogosto zamašen, noge pa tanjše. To premikanje tekočin lahko vpliva celo na obliko očesnega zrkla in vid.
Ker gravitacija ne vleče krvi proti spodnjim okončinam, to vpliva tudi na delovanje srca, kar pomeni, da srce ne črpa z enako močjo.Zaradi tega se lahko nekoliko skrči in sčasoma se njegova oblika lahko spremeni. Prilagodi se lahko tudi delovanje pljuč. Vse to pa lahko potegne za seboj verižno reakcijo drugih zdravstvenih sprememb.
Poseben šok doživi notranji občutek za ravnotežje.
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 3, 20. januar 2026.
Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.
Digitalna naročnina
Začnite preizkusno naročnino za samo 0,99 evra!
Digitalna naročnina
Začnite preizkusno naročnino za samo 0,99 evra!
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.