Vili Vogelnik

»Kako čaroben teden sem preživela v Sloveniji! V Lešah sem se prebujala ob prekrasnem razgledu na okoliške hribe in skrbno pripravljeni, še topli slovenski hrani, v krogu tako čudovitih ljudi. Vsakič, ko sem tukaj, si zaželim še več Slovenije,« je zapisala Sunita Williams v knjigo za goste predsednice Krajevne skupnosti Leše Metke Kokalj, ki je teden dni gostila slavno astronavtko slovenskih korenin.

Obisk so sprva načrtovali uradno, koordiniralo ga je več ministrstev, tržiška občina, Nasa in ameriško veleposlaništvo, vendar je bil zaradi dogodkov v Ameriki odpovedan. Ker pa si je Sunita vseeno želela obiskati Slovenijo in z obiskom med drugim presenetiti svojo mamo Bonnie za 84. rojstni dan, je prišla z njo in sestro zasebno.

Metka Kokalj si ni nikoli mislila, da bodo Leše, ki štejejo vsega 210 duš, postale ena najbolj priljubljenih vasic svetovno znane astronavtke, za katero smo od lanskega poletja pa do letošnje pomladi devet mesecev stiskali pesti, da se s kolegom Butchem Wilmorom srečno vrneta iz vesolja. Na Zemljo bi se sicer morala varno vrniti že po tednu dni, a sta zaradi zapletov z vesoljskim plovilom Boeing Starliner ostala ujeta na mednarodni vesoljski postaji.

Profimedia

Vasico, iz katere se je njena prababica Marija Bohinc komaj devetnajstletna leta 1909 sama podala v Ameriko, je pred kratkim obiskala že četrtič. Na prireditvi I have a dream, ki so jo zadnjo soboto v oktobru priredili njej v čast, so v stari šoli odprli prenovljeno razstavo in postavili spominsko ploščo na hišo, v kateri se je rodila Marija Bohinc. Čeprav se je o dogajanju govorilo le med prijatelji, sorodniki vaščani in okoličani, je vas pokala po šivih. Ogromno ljudi je želelo v živo videti pogumno astronavtko. »Toliko avtomobilov v naši vasi še nisem videla,« priznava predsednica krajevne skupnosti, ki je gostila obiskovalke.

Četrtič v Sloveniji

Metka se je s Sunito srečala že četrtič. »Ko smo leta 2008 pripravljali kroniko o pisani zgodovini Leš, je eden od krajanov omenil, da imamo v Ameriki slavno astronavtko lešanskih korenin.

Trditev sem preverila pri takratni direktorici tržiškega muzeja Melaniji Primožič in potrdila je, da je ta podatek zasledila v reviji Drevesa Slovenskega rodoslovnega društva.« Tašča Metkine hčerke Yasmine (ki živi v Ameriki), Maria Bacinich, je takrat Yasmini preko Nase omogočila kratek intervju s Sunito in astronavtka je potrdila svoje lešanske korenine ter napisala pozdravno pismo za v lešansko kroniko.

Profimedia

Leše je prvič obiskala 25. 9. 2009, ko je prišla v Sloveniji na povabilo Slovenske znanstvene fundacije. V tistem času je nastal tudi naš prvi intervju s Sunito za revijo Jana. Njen drugi obisk štiri leta pozneje, ko je prvič prišla z mamo, je organizirala Metka s pomočjo zavoda Slovenski astronavt, ki so ga ustanovili prav v ta namen, in sponzorjev. Zadnjič pa se je v Lešah za nekaj ur ustavila leto pozneje, ko ji je Slovenska inženirska organizacija podelila odlikovanje.

»Takrat je obljubila, da spet pride, le vmes bo šla še malo v vesolje,« se smeji Metka, ki je bila lani izjemno presenečena, ko je dobila Sunitino sporočilo iz vesolja, da bi se rada videla z lešanskimi otroki. Suniti so poslali tudi novoletno voščilo in se z veseljem odzvali na pobudo njene sestre Dine, da ji zapojejo za valentinovo. »Zdelo se nam je, da potrebuje malo psihične podpore.«

Na zasebnem obisku

Ko si je astronavtka opomogla od dolgotrajnega bivanja v vesolju, pa je Lešane spet dosegla novica, da bi rada obiskala njihovo vas. Sprva naj bi bil njen obisk uraden, nato pa je bil odpovedan, zato se je Sunita odločila priti zasebno z mamo Bonnie in sestro Dino. Lešani so jo pričakali na letališču z zastavicami, transparenti in nageljčki. Ko se je namestila, se je s štirimi lešanskimi dekleti sprehodila po vasi.

»To je bil za te punce velik blagoslov! Občutek imam, da je naše otroke kar vzela za svoje.« Srečala se je tudi s tržiškimi osnovnošolci in ti so imeli zanjo veliko vprašanj. »Predvsem jih je zanimalo, kako lahko postaneš astronavt,« pripoveduje Metka. Sunitina mama in oče sta svoje tri otroke vedno spodbujala, naj sledijo svojim sanjam, naj posežejo po zvezdah, in Sunita ju je vzela povsem resno.

Profimedia

Tudi sama je otrokom položila na srce, naj nikoli ne nehajo sanjati, če si nečesa res želijo. »Zares ima rada otroke in zna jih odlično motivirati. Povedala jim je, da je hotela postati veterinarka, a potem jo je življenje zaneslo povsem drugam. Razložila jim je tudi, kako je bilo na vesoljski postaji, kako dolgotrajno bivanje vpliva na telo in da so na mednarodni vesoljski postaji zbrani astronavti različnih poklicev, od zdravnikov, inženirjev do znanstvenikov.«

Sicer pa so ameriške gostje uživale v prelepi slovenski jeseni, razgledu na Triglav iz njihovega domovanja v Lešah in se družile s prijatelji. »Vsako jutro sta s sestro tekli tod okoli Palovič, tekli sta tudi okoli Blejskega jezera in plavali do otoka, obiskale so Ljubljano, Kobarid in zaplavale še v Piranu.« Vrhunec njihovega bivanja v Sloveniji je bil sobotni dogodek v Lešah, na katerega so se vaščani skrbno pripravljali. Po uvodni slovesnosti je Sunita s sestro skupaj z otroki zapela Abbino I have a Dream, nato pa so se s Hišnim ansamblom Avsenik zabavali in plesali dolgo v noč.

Rada bi se naučila slovenščine

»Že na vesoljski postaji nam je povedala, da se želi najesti potice in kranjskih klobas, zato je z dobrotami seveda nismo razočarali,« pripoveduje Metka, ki svoje gostje ne more prehvaliti. Preprosta je, topla, sočutna in razgledana, pa v vsakem trenutku zna povedati pravo stvar.

»Počasi se bo upokojila, je povedala, in večkrat prišla v Slovenijo, ki ji je všeč zaradi narave, hrane in seveda ljudi! Naslednje leto jo lahko pričakujemo skupaj z možem in psom, mi je dejala, pa da bi se rada naučila slovensko, da nam bo svoje zgodbe lahko pripovedovala v našem jeziku. Predvsem pa, je rekla ob slovesu, bi rada v miru sedela, uživala v naravi in z možem pila dobro slovensko vino.«