Osebni arhiv

Lovorikovec je bil zaradi trpežnosti na vrtovih pri nas doslej zelo priljubljen. Nedavno so ga uvrstili na črni seznam dvanajstih tujerodnih okrasnih invazivnih rastlin z največjim potencialom širjenja, ki v naravi povzročajo škodo. Z vrtov ga širijo ptice, ki se hranijo z njegovimi plodovi. Biologinja Jana Kus pravi, da je lovorikovec pri nas v začetni fazi invazije, vendar pa se število najdb v naravi hitro povečuje. Njegovo sajenje na vrtovih je odsvetovano.

»Ne gre za pravno prepoved, temveč priporočilo, ki pa ga je dobro upoštevati, če želimo obvarovati naše gozdove. Še posebej tisti, ki imajo žive meje lovorikovca blizu gozdov, bi morali razmisliti o zamenjavi z drugimi vrstami rastlin,« pojasnjuje biologinja Jana Kus iz Zavoda Symbiosis.

##PAIDBREAK##

»Lovorikovec se sicer že desetletja uporablja za žive meje. Verjetno je k njegovi popularnosti prispevalo tudi to, da so pušpan, ki se je tradicionalno uporabljal za žive meje, napadle pušpanove vešče, pa tudi kleki so zaradi bolezni začeli propadati. Pri invazivnih vrstah je tako, da bolj ko je vrsta prisotna v okolju, večja je verjetnost, da bo postala invazivna, saj se preprosto statistično poveča verjetnost za uspešen pobeg v naravo. K čedalje pogostejšemu pojavljanju lovorikovca v naravi so verjetno prispevale tudi podnebne spremembe, saj so milejše zime primerne za rastlino, ki izvira iz jugovzhodne Evrope in jugozahodne Azije. Ker je prav širjenje s plodovi prepoznano kot najbolj problematičen vir prenosa v naravo, so na črni seznam uvrščene tiste sorte, ki obilno plodijo.«

V začetni fazi invazije

»Na vrtovih po Sloveniji opažamo različne sorte lovorikovca, vendar pa v naravi nismo tako pozorni na določevanje sort. Med sortami je sicer nekaj razlik glede količine plodov, ki pa so odločilne za invazivnost. Rastline namreč z vrtov širijo ptice, ki se hranijo s plodovi in tako semena zanesejo v gozd. Drugi vir pa je neustrezno v naravo odložen zeleni odrez, saj se lahko posamezne veje lovorikovca ukoreninijo. Lovorikovec uspeva tudi v zelo senčnih razmerah. Kjer so grmički številni, popolnoma prekrijejo gozdna tla, ki so zaradi zimzelenih listov lovorikovca prekrita vse leto. To močno omejuje rast domorodnih zeli, saj so tla pod lovorikovcem močno osenčena in tudi manj namočena. To je namreč gosto razrasel zimzelen grm ali majhno drevo. Lubje mladih vej je zeleno, pozneje rjavo-sivo, gladko. Ima preproste, precej velike eliptično suličaste liste, ki so usnjati, torej na otip trdi in izrazito svetleči. Cveti aprila in maja. Cvetovi so drobni, beli, združeni v pokončne grozde. Zreli plodovi so bleščeče črne kroglice.«

Kako ga sploh odstraniti? 

»Rastlin ne smemo požagati, ker se bodo obnovile iz korenin. Namesto tega jih moramo izkopati ali izruvati s čim večjim delom korenine. Pri delu moramo nositi rokavice, saj je rastlina strupena.«Pomembno je, da dele lovorikovca varno odložimo in preprečimo njegovo razširjanje v naravo. »Odstranjen material odpeljemo na center za zbiranje odpadkov. Pri tem je pomembno, da rastlin ne prevažamo v zaprtem vozilu. Lovorikovec namreč vsebuje cianogene glikozide, ki se ob poškodbi rastlinskih tkiv, na primer ob mečkanju ali stiskanju, spremenijo v strupen vodikov cianid oziroma cianovodikovo kislino. Odstranjenih rastlin ne smemo odvažati v gozd, saj vsako odlaganje odrezanih vej pomeni tveganje za nastanek novega žarišča v naravi.«

Osebni arhiv

Gaber, bukev, bodika, liguster ... 

Če se odločate za nov nasad na vrtu, namesto invazivnega lovorikovca posadite druge vrste rastlin, ki bodo lepe na vrtu in tudi v živi meji. »Kar nekaj domorodnih vrst rastlin je primernih za živo mejo. Če želimo zimzeleno, lahko izberemo tiso, bodiko ali liguster. Prvi dve vrsti sta pri nas zavarovani in ju je prepovedano jemati iz narave. Med listopadnimi vrstami pa lahko izberemo gaber, bukev ali domorodne vrste drenov. Pri nas je v prodaji tudi sivi dren, ki izvira iz Severne Amerike, a je prav tako invaziven in tudi uvrščen na črni seznam.«

V okviru projekta Life OrnamentalIAS je bila na črni seznam dvanajstih tujerodnih okrasnih invazivnih rastlin, ki v naravi povzročajo škodo in imajo največji potencial širjenja, uvrščena osnovna vrsta lovorikovca z latinskim imenom Prunus laurocerasus. Na oranžni seznam so bile uvrščene sorte z manj cvetovi (“Novita“, “Genolia“, “Obelisk“, “Rotudifolia“, “Mount Vernon“) in sorte z nižjo rastjo, ki naj bi se obrezale takoj po cvetenju (“Caucasica“, “Herbergii“).

revija Jana