Politika na našem krožniku: prehranska piramida je padla na glavo
Kaj si damo na krožnik, načeloma ni stvar politike … ali pač?
Prehranska piramida, hitri vodnik po tem, česa naj bi jedli več in česa manj, se je postavila na glavo. Dobesedno. Sedmega januarja je ameriško zdravstveno ministrstvo izdalo Prehranska priporočila za leta 2025–2030 in v njem običajno prehransko piramido obrnilo tako, da je ravna stranica zgoraj, konica pa spodaj, največ naj bi torej po priporočilih ministrstva pojedli proteinov, mlečnih izdelkov, zdravih maščob, sadja in zelenjave, najmanj pa polnozrnatih izdelkov, le 2–4 porcije dnevno, medtem ko je stara piramida svetovala 6–11 porcij na dan. Rafinirana žita tokrat niso niti omenjena.
Prednostno naj bi Američani torej uživali proteine in maščobe, najmanj pa ogljikove hidrate. »Te smernice nas vračajo k osnovam,« je rekel zdravstveni minister Robert F. Kennedy. Mesna industrija se je odzvala z vriskanjem in pohvalami.
Ameriško zdravstveno in kmetijsko ministrstvo prehranske smernice posodobita vsakih pet let, pri tem upoštevata priporočila Svetovalnega odbora za prehranska priporočila (DGAC), ampak tokratna priporočilo je odbor napisal še pod vlado predsednika Bidna in nekaterih priporočil pri sestavi novih navodil ministrovi ljudje preprosto niso upoštevali. Tako je politika vdrla tudi na ameriške krožnike.
Pašteta samo za praznik
Evropa svoje prehranske piramide ni postavila na glavo – nobene od svojih piramid, ima jih namreč več. Posamezne države uporabljajo različne grafične modele, večina pa jih temelji na Food-Based Dietary Guidelines (FDBG), ki sledi priporočilom Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) in Organizacije ZN za prehrano in kmetijstvo (FAO). Za razliko od ameriškega sistema, ki predpisuje količine ali porcije, se FDBG temu izogiba. Evropski modeli imajo na dnu sadje, zelenjavo in polnozrnata žita (teh naj bi pojedli največ), na sredini mlečne izdelke, meso, ribe, stročnice, čisto v konici piramide pa so maščobe in sladkorji.
Kaj pa piramida, ki jo Slovencem ponuja NIJZ?
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 3, 20. januar 2026.
Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.
E-novice · Novice
