Shutterstock

Ena najosupljivejših tem, ki že od nekdaj buri človeško domišljijo, je vesolje. Ljudje so že v prazgodovini z začudenjem zrli v nočno nebo in svoja opažanja beležili v jamskih poslikavah. Z razvojem znanosti in tehnologije smo razjasnili marsikatero skrivnost, a številna vprašanja še vedno presegajo naše razumevanje. Prav zato so tako dragoceni sogovorniki, kot je astrofizičarka in raziskovalka dr. Andreja Gomboc, ki zna poljudno razložiti tudi najzahtevnejše teme. V pogovoru nas je popeljala skozi nekatere največje uganke vesolja in tudi ona opozorila, da bi morali bolj skrbeti za naš planet: »Zemlja je naša skupna vesoljska ladja, na kateri plujemo skozi hladno in temno vesolje. Planeta B ni.«

Premajhni za velike skrivnosti

Pogosto slišimo, da je vesolje neskončno. Pa je neskončnost resničen pojem ali zgolj izraz za nekaj, kar našim meritvam ostaja nedosegljivo? Dr. Andreja Gomboc, profesorica za astronomijo na Fakulteti za naravoslovje ter raziskovalka v Centru za astrofiziko in kozmologijo na Univerzi v Novi Gorici, pojasnjuje, da bi morda tako lahko rekli v vsakdanjem pogovoru, a v matematiki ni tako. »Razlika je, ali je vesolje zelo veliko, večje od vidnega dela vesolja – torej tistega, ki ga lahko opazujemo – ali pa je zares neskončno, brez konca in roba.« Tudi vprašanje »kje je vesolje« se morda zdi povsem primerno, a v resnici nanj ni mogoče odgovoriti. »Zunaj vesolja ni prostora, torej ne moremo govoriti o tem, kje je vesolje.« Dr. Gomboc pravi, da je vesolje preprosto vse, kar obstaja: »Sem sodijo naše Osončje, naša Galaksija in druge galaksije z neštetimi zvezdami, planeti, plinom in prahom. Pa tudi medgalaktična snov, temna snov in temna energija – pri čemer za zadnji dve sploh ne vemo, kaj v resnici sta. Morda nista niti snov niti energija, ampak zgolj odsev našega nepopolnega poznavanja zakonov fizike, zlasti gravitacije.«

Nino Denkovski

Vesolje kot potica z rozinami

V 20. letih prejšnjega stoletja je astronom Edwin Hubble z opazovanjem oddaljenih galaksij odkril, da se te oddaljujejo druga od druge, kar je razkrilo, da se vesolje širi, in obrnilo na glavo dotedanjo predstavo o statičnem prostoru. Kako si to predstavljati? »Širjenje vesolja si lahko predstavljamo kot potico z rozinami: ko se peče in dviguje, se razdalje med rozinami večajo. Podobno se v širjenju vesolja večajo razdalje med oddaljenimi galaksijami.« Dr. Gomboc poudari, da širjenje ne vpliva na vse: atomi v našem telesu, velikost Zemlje, razdalje v Osončju ali znotraj posamezne galaksije ostajajo nespremenjene. Tudi galaksije, ki so med seboj povezane z gravitacijo, se ne oddaljujejo druga od druge.

Širjenje vesolja pospešuje neznana sila

Še pred letom 2000 so znanstveniki odkrili nekaj presenetljivega: vesolje se širi čedalje hitreje. Nekaj ga torej »pospešuje«. Ker te skrivnostne sile ne vidimo in ne vemo, kaj točno je, so jo poimenovali temna energija. A za kaj pravzaprav gre? »Naj razložim na malo daljši način. Einsteinova splošna teorija relativnosti je doslej najboljša znana teorija za opis gravitacije in tega, kako se širi vesolje. Recimo, da naredimo vesolje iz treh znanih sestavin: običajne snovi (iz katere so zvezde, planeti, mi), svetlobe in temne snovi (nevidne snovi, ki s svojo gravitacijo vpliva na običajno snov). Če zamešamo te sestavine v 'potico' in jo damo v pečico – teorijo relativnosti – ne bomo dobili take potice oziroma vesolja, kot ga kažejo astronomska opazovanja, torej vesolja, ki se širi pospešeno oziroma čedalje hitreje. Tako narejeno vesolje se lahko zgolj sesede ali širi, a tako, da se širjenje upočasnjuje. Če pa želimo narediti vesolje, ki se bo širilo pospešeno, moramo v teoretične enačbe dodati še eno sestavino, ki ima zelo čudne lastnosti, drugačne od lastnosti drugih znanih sestavin vesolja. Tej sestavini pravimo temna energija in v resnici nihče ne ve, kaj točno naj bi bila.«

Shutterstock

Znanost napreduje, zvezde pa se oddaljujejo

Pa obstaja možnost, da se bodo razdalje med zvezdami in galaksijami povečevale hitreje, kot bo napredovala naša tehnologija, in bomo zato za vedno izgubili možnost, da bi raziskali oddaljene kotičke vesolja? »Če se bo vesolje še naprej širilo pospešeno, bodo galaksije, ki jih danes vidimo na nebu s teleskopi, sčasoma res pobegnile izven dosega našega pogleda oziroma izven nam vidnega vesolja. Vidno vesolje je omejeno z razdaljo, ki jo je lahko prepotovala svetloba od nastanka vesolja pred 13,8 milijarde let do danes. A to se ne bo zgodilo kmalu, ampak šele čez okoli sto milijard let, kar je veliko več, kot je sedanja starost vesolja,« pove raziskovalka in pomiri, da širjenje vesolja ne vpliva na naše vsakdanje življenje na Zemlji.

Spremembe v prihodnosti

Ste se po prebranem vprašali, kam lahko vodi pospešeno širjenje vesolja? O tem seveda razmišljajo tudi raziskovalci, ki so podali dve ključni teoriji. »Če se bo pospešeno širjenje vesolja nadaljevalo še milijarde in milijarde let, bi lahko povzročilo t. i. veliki raztrg. To pomeni, da bi raztrgalo galaksije, osončja, celo planete in atome. A to bi se zgodilo šele mnogo let po tem, ko bo naše Sonce ugasnilo,« razloži profesorica in se naveže še na teorijo big crunch, po kateri bi se širjenje ustavilo, sledilo pa bi krčenje vesolja.  Ima teorija osnovo ali so to zgolj ugibanja? »To je ena od možnosti. Širjenje vesolje bi se lahko načeloma ustavilo, temu pa bi sledilo krčenje vesolja zaradi gravitacijskega privlaka. To krčenje bi se končalo v pojavu, ki bi bil obraten od velikega poka,« pove in pomiri, da za zdaj astronomska opazovanja ne kažejo, da bi se širjenje vesolja upočasnjevalo, temveč obratno – da se vesolje širi vedno hitreje.

Shutterstock

Smo pred pomembnim odkritjem

V svetu precej odmeva znanstveni eksperiment DESI (Dark Energy Spectroscopic Instrument), ki je namenjen razumevanju, kako temna energija vpliva na širjenje vesolja. Raziskave izvajajo z revolucionarnim instrumentom, ki meri svetlobo iz milijonov galaksij in kvazarjev, da sestavi tridimenzionalni zemljevid vesolja. Rezultati prvih treh let opazovanj, ki jih je DESI objavil marca 2025, namigujejo, da temna energija morda ni konstantna, kot so predpostavljali doslej. Kot pojasnjujejo, naj bi njen vpliv s časom slabel, kar bi lahko pomenilo, da bo v prihodnje širjenje vesolja potekalo drugače.

Bi bilo lahko slednje povezano s teorijo krčenja vesolja? »Rezultati eksperimenta DESI so zelo zanimivi, a je za zdaj še prezgodaj na njihovi osnovi delati dolgoročne sklepe o tem, kakšna je končna usoda vesolja. Potrebujemo več podatkov,« meni dr. Gomboc, ki veliko upov polaga na največjo astronomsko raziskavo doslej, med katero bodo ustvarili filmski dnevnik vesolja – zaporedje slik, ki bodo pokazale, kako se vesolje spreminja skozi čas.

»Obetamo si, da bo pregled neba LSST na Observatoriju Vera Rubin v Čilu, pri katerem sodeluje tudi Univerza v Novi Gorici, v naslednjih nekaj letih zbral podatke o 20 milijardah galaksij in pomagal med drugim razvozlati dve veliki skrivnosti sodobne fizike: kaj sta temna snov in temna energija. Morda se bo izkazalo, da so fizikalni zakoni na zelo velikih, astronomskih razdaljah nekoliko drugačni, kot jih opisuje Einsteinova splošna teorija relativnosti. Namesto temne snovi in temne energije – dveh skrivnostnih sestavin vesolja – morda potrebujemo drugačne zakone fizike. To bi bilo za fiziko zelo pomembno odkritje, saj je teorija relativnosti doslej odlično prestala vse preizkuse ter odlično opiše rezultate zelo različnih eksperimentov in opazovanj,« razloži astrofizičarka, ki se največ ukvarja z raziskovanjem sprememb na nebu, denimo posebnimi eksplozijami zvezd, ki jim pravimo izbruhi sevanja gama, in raztrganji zvezd v bližini črnih lukenj.

Osebna rast

Od novinarke do nomadke: Katja prodala vse in odšla v Bolgarijo

Planeta B ni

Raziskovalci nenehno prihajajo do novih dognanj o skrivnostnem vesolju, a čeprav je neznano privlačno in zanimivo, ne smemo pozabiti na naš planet – naš edini dom.

»Dobro bi bilo, da bi se ljudje zavedali, da je Zemlja končno velika. Nenehna gospodarska rast preprosto ni mogoča. Zemlja je drobcena že v primerjavi z razdaljo do našega Sonca in drugih planetov, kaj šele v primerjavi z razsežnostjo naše Galaksije in vesolja. Je droben košček prahu v kozmičnih razdaljah. In je naš edini dom. Planeta B ni. Zemlja je naša skupna vesoljska ladja, na kateri plujemo skozi hladno in temno vesolje. Veliko bolje bi morali poskrbeti zanjo,« sklene profesorica, ki jo za konec še povprašamo, kaj jo v vsem tem brezmejnem, veličastnem vesolju najbolj gane ali prevzame kot človeka? »Nočno nebo, polno zvezd, in pogled skozi teleskop me vedno znova prevzameta. Morda tudi zato, ker odpreta pot domišljiji: morda so tam svetovi, kjer ni vojn, nasilja, lakote.«

Objavljeno v reviji Jana, št. 37, 16. september 2025.