Shutterstock

Mar res ni šlo drugače? Očitno ne, proces je trajal približno dve leti, odvzem otrok se ni zgodil z danes na jutri. Poleg neustreznega izobraževanja na domu staršema očitajo zanemarjanje zdravstvene oskrbe otrok. Namestili so ju v Strokovni center Planina, kamor otroci, ki nimajo čustveno-vedenjskih motenj, ne sodijo. A kam naj sicer s takšnimi otroki? Ne gre za osamljen primer.

Starši so seveda obupani, verjamemo, da za otroka želijo najboljše, ampak očitno vztrajajo pri njunem šolanju izven ustaljenega sistema. S šolanjem na domu ne bi bilo nič narobe, če bi otroka na izpitih dosegala minimalne standarde, a jih ne. Skrb zbujajoče je, da vsak od njiju za vrstniki zaostaja dva ali celo več razredov.

Center za socialno delo tako skrajnega ukrepa, kot je odvzem otrok in namestitev v zavod, ni predlagal z danes na jutri – to je dolgotrajen proces, po navajanju oddaje Tednik gre za dveletno poskušanje centra za socialno delo, da bi starša sodelovala z njimi. Vsaka stran vidi zadevo drugače – starša menita, da sta sodelovala in da sta pri šolanju otrok doma prosila za pomoč, vendar je nista dobila. Zato sta se obrnila na zasebno ameriško spletno šolo.

Profimedia

Razlog za odvzem otrok je poleg neustreznega šolanja izključenost iz zdravstvene oskrbe – podrobnosti niso znane, le to, da otroka nista bila že sedem let sistematsko pregledana. Po neuradnih informacijah tudi sicer naj ne bi obiskovala zdravnika in zobozdravnika.

Slovenija

Kraj, kjer pomagajo otrokom nazaj na pravo pot

Leonida Zalokar, direktorica Strokovnega centra Planina, je v Tedniku povedala, da pri teh otrocih ne gre za čustveno-vedenjske motnje, ki bi terjale namestitev v vzgojni zavod, in da je to v tem primeru nesorazmeren ukrep. Da je celo ustavno sporen.

Otroci so žrtve

»Strokovni centri so namenjeni otrokom, ki imajo čustveno-vedenjske težave. Včasih jih tja namestimo prehitro, ker v domačem okolju zanje ni ustrezno poskrbljeno, družinske razmere so nevzdržne, ker ni dovolj rejniških družin, ker se staršev ne podpre v njihovi vzgojni vlogi; starši se znajdejo tudi v različnih težavah (odvisnosti, finance). Ker starši za otroka ne morejo skrbeti, se ga umakne. Tako je žrtev otrok, čeprav bi bilo z nekaterimi ukrepi na terenu mogoče ravnati drugače,« pravi ravnatelj Strokovnega centra Frana Milčinskega Smlednik Anže Selko.

Po njegovih izkušnjah so centri za socialno delo v Sloveniji pri odvzemih otrok previdni oziroma zadržani. Poznani so mu primeri, ko bi bilo nujno otroke iz primarnih družin odstraniti veliko prej, a centri večkrat popustijo staršem.

Ni pa namestitev v strokovni center vedno v največjo otrokovo korist. Druge oblike bi bile primernejše – na primer rejniška družina. »Ko je neki primer medijsko izpostavljen, je CSD v primežu nerazkrivanja osebnih podatkov in je javnosti po navadi predstavljena samo ena plat, po navadi se izpostavijo starši,« pravi Selko, ki je že bil priča primerom, ko so CSD klonili pod pritiskom javnosti ali resnimi grožnjami staršev.

»CSD mora gledati na celostni razvoj otroka. Kdo pa bo glas otroka, ki pri, na primer, 15 letih ne dosega standardov za peti razred osnovne šole? Njegovi starši so načeloma lahko povsem v redu, ampak v družbi smo postavili neke standarde in jih poskušamo vzdrževati. Je v družini, kjer otrok pri 15 letih ne dosega znanja, primernega za svojo starost, dobro poskrbljeno za njegov celostni razvoj? Ampak ljudje imajo neki slog življenja, za katerega so se odločili, strokovni center pa nato dobi 14-letnika, ki gre v tretji razred. Je torej dobro, da je prišel k nam, kjer bo končno hodil v šolo, potem ko je pet let ni obiskoval? Ja, priznati moramo, da je.«

Šimen Zupančič

Brez stikov s starši

Zakaj pa starši ne smejo imeti stikov s svojima otrokoma – mar ni to prekrut in nesorazmeren ukrep? »Po naših izkušnjah sodišče prepove stike (tudi med prazniki), kadar gre za izjemno hude primere zlorab ali veliko škodo za otroka na vzgojnem področju, ko stik s starši škoduje njihovemu razvoju.«

Sčasoma se bo staršema iz aktualne zgodbe stik z otrokoma omogočil, je prepričan sogovornik, saj je cilj obravnave v strokovnem centru, da se razlogi za namestitev spremenijo. Pri tem pomagajo CSD in strokovni center. Vedno se trudijo za izboljšanje razmer in da se lahko otroci vrnejo domov.

Selko je že doživel primer družine, kjer sta bila starša pripadnika kulta, sicer sta sodelovala z institucijami, a so otroci doživeli izjemno hude čustvene posledice. Bili so življenjsko ogroženi in komaj so jih uspeli rešiti. »Težko je opisati, s čim vse se srečujemo v strokovnih centrih, a zagotavljam, da sistem v Sloveniji gotovo ne ugrablja otrok.«