Šimen Zupančič

Matjaž Florjanc Lukan je vodja Klicnega centra 114, in ko govori o tem, kako njega in sodelavce delo na brezplačni številki 114 izpolnjuje, to niso samo ocvetličene floskule državnega uradnika; ko reče, »meni je človek na prvem mestu, jaz vem, da se da o vsem dogovoriti«, mu verjameš.

Brezplačna telefonska številka 114 je nastala po jesenskih poplavah leta 2023, bila je na hitro sestavljen vladni projekt, samo da potem ni potihem izzvenel, kar ostal je, dobival nove naloge, še vedno je tu in bo še dolgo, se zdi. Čeprav klicni center še nima uradnega statusa, čeprav so ljudje, ki dajejo informacije na številki 114, uradno še vedno v službi na svojih matičnih ministrstvih, vse kaže, da bo številka 114 ostala. Ljudje so jo vzeli za svojo. Tam dobijo najbolj sveže, najtočnejše informacije s štirih področij, obetajo se še nove teme. In nikoli nikogar ne podijo s telefona. Ne rečejo, to pa ne spada v naše delo. Postali so, pravi Florjanc Lukan, »most med državo in državljani«.

Šimen Zupančič

Delati z dušo

Prvi uradni vodja klicnega centra je bil Andrej Šter, ta je na mesto svojega namestnika povabil Matjaža Florjanca Lukana, sodelavca z ministrstva za zunanje in evropske zadeve, s katerim sta prej že dve leti sodelovala v covidnem klicnem centru. Po poplavah leta 2023 je predsednik vlade zaprosil državne organe, naj za čas krize vsak pošlje dva ali tri ljudi. Na prvo izobraževanje jih je prišlo okrog 60, se spominja Florjanc Lukan, potem jih je pa že med prvim odmorom kakšna tretjina pobegnila, češ, to ni zame. In je Andrej Šter skomignil: tisti, ki se mu zdi, da ni pravi za nas, res ni – tu morajo biti entuziasti, ljudje, ki so pripravljeni delati z dušo.

Politika

Umik z vrečo na glavi: korupcija in nasilje med politiki

»In tako je ostala ekipa, mogoče 30, 35 ljudi. Potem smo delali na polno,« pravi Florjanc Lukan, ki je lanskega decembra po Šterovi upokojitvi postal vodja klicnega centra 114. »Za Andrejem Šterom stopiti v čevlje je, kot bi stopil v škornje, ampak Andreja ni nič skrbelo, še vedno sva v stiku; če potrebujem njegov nasvet, tak, čisto prijateljski, ga kadarkoli pokličem. Z Andrejem sva bila dvajset let sodelavca in sva odlično sodelovala, a zadnje leto in pol je bilo nadgradnja vsega mojega znanja in morebitnih skritih vrlin, ker je bil moj najboljši učitelj, mentor in prijatelj. Fenomenalno, kaj lahko nekdo prebudi v tebi.«

Ekipa je še vedno tista, ki se je sestavila leta 2023, le skrčila se je – nekateri so odšli v druge službe, drugi so se upokojili, ostalo jih je okrog dvajset. »To je tako uigrana ekipa, kot da že trideset let delamo skupaj, ne pa dve leti. Samo spogledamo se in točno vemo, kaj kdo misli ali naredi. Kot da bi bili rojeni za to.«

Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 42, 21. oktober 2025

Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.

revija Jana