Božič in novo leto skozi čas: boj med svetlobo in temo
Čas okoli božiča in novega leta že od pamtiveka pomeni pomembno prelomnico v letu. Čeprav danes praznike dojemamo predvsem kot družabne in koledarske dogodke, imajo njihove korenine globok pomen, povezan z naravnimi cikli, preživetjem, verovanji in simbolnimi dejanji.
Izr. prof. dr. Mateja Habinc iz Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete v Ljubljani razkriva, da je ta jesensko-zimska tradicija predvsem izraz človekovega odnosa do teme, svetlobe, življenja in smrti. Novo leto zgodovinsko gledano ni imelo enake teže kot božič. Za večinsko prebivalstvo, ki je bilo preživetveno odvisno od narave, so bili božični večer, predbožični čas in obdobje zimskega sončnega obrata bistveno pomembnejši. To je bil čas, ko je sončna svetloba pojemala, dnevi so bili najkrajši, narava je umirala oziroma mirovala, kar je simbolno pomenilo, da je življenje »ogroženo«. Novo leto se kot množično praznovanje uveljavi razmeroma pozno, zlasti v urbanih okoljih in v novejšem času, medtem ko je bil božič povezan s temeljnimi vprašanji preživetja, obnove in upanja.
Predkrščanske in krščanske tradicije
Obdobje božiča ima močno predkrščansko osnovo, ki se je pozneje prepletla s krščanskimi vsebinami, pravi Habinčeva. V ospredju so bila verovanja, povezana z umiranjem in ponovnim rojstvom sonca, s prehajanjem med svetom živih in mrtvih ter z večjo prisotnostjo nevidnih sil. Tema in dolge noči so veljale za čas povečane nevarnosti, a tudi večje bližine prednikov, ki so jih ljudje dojemali kot varuhe ali pa tiste, ki jim lahko prinesejo zlo srečo, če jih tudi po smrti ne upoštevajo in jim ne izkažejo dovolj spoštovanja. Prednike so dojemali kot aktivne udeležence v življenju skupnosti, zmožne vplivati na srečo ali nesrečo živih.
V tem času so ljudje izvajali številne obrede, katerih namen je bil zaščititi dom, ljudi in živino ter zagotoviti rodovitnost in blagostanje v prihodnjem letu. Pomembno vlogo so imeli hišni prag, ognjišče in miza, ki so veljali za simbolna stičišča med svetovi in srce doma. Skrbeli so, da ogenj na ognjišču ni ugasnil, in s tem simbolno zagotavljali kontinuiteto družine in gospodarstva. Posebni praznični kruhi, kot je poprtnik, niso bili zgolj hrana, temveč simbol obilja, preskrbljenosti in življenjske varnosti. Živali so bile neločljiv del teh obredov, saj so bile temelj kmečkega preživetja. Posebna pozornost, blagoslovi in simbolna dejanja so kazali, da so se ljudje zavedali, da je človek le del širšega naravnega reda.
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 51, 23. december 2025.
Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.
E-novice · Novice
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
