Shutterstock

Večji del od skoraj 1.400 let, kolikor je minilo od naselitve naših prednikov v tem prostoru, smo se Slovenci in Slovenke marljivo ukvarjali s kmetijstvom. Korenine Slovenije ostajajo kmečke, agronomski sektor pa je v teh negotovih časih strateško pomemben za samooskrbo naroda s hrano. A domače, zlasti ekološke kmetije čedalje težje držijo korak z globalno konkurenco prehranskih korporacij – sedaj pa Evropska unija s škodljivimi predpisi zadaja nove udarce slovenskemu trajnostnemu kmetijstvu.

Kmetijstvo

Roboti in UI rešitev za slovensko kmetijstvo?

Mednarodni sporazum med EU in državami članicami južnoameriškega skupnega trga Mercosur (Argentino, Brazilijo, Urugvajem in Paragvajem), ki je tik pred ratifikacijo, bo bistveno zmanjšal ali pa kar odpravil približno 90 odstotkov carin med obema blokoma. Omenjene države že sedaj v Evropo izvozijo veliko poceni hrane – zlasti soje in govejega mesa, po novem pa bodo to lahko počele tako rekoč brez izvoznih stroškov. To pomeni, da bi lahko v prihodnjih letih na evropski in s tem tudi slovenski trg prihajale še večje količine živil iz Južne Amerike; po nekaterih ocenah naj bi se evropski uvoz živil iz držav Mercosourja povečal za 90.000 ton letno. To je glede na celotno letno porabo hrane v EU sicer malo, toda naša država in naši kmetje so zaradi specifičnega položaja ranljivi za vsako sapico z druge strani velike luže.

Slovenija

Devetdeset odstotkov ljudi ne ve, kaj resnično pomeni samooskrba

Ob tem je ta hrana nemalokrat pridelana z metodami, ki so milo rečeno sporne, zaradi česar sporazumu z Južnoameričani nasprotujejo kmetijske organizacije po vsej Evropi. Konec novembra so predstavniki Irske kmetijske zbornice (IFA) skupaj z novinarji časnika Irish Farmers Journal objavili izsledke preiskave, s katero so v Braziliji preverjali, v kolikšni meri se tamkajšnji kmetje in živilski predelovalci držijo standardov, po katerih morajo delovati kmetje v EU. Ugotovili so, da so antibiotiki in hormonski pripravki, ki bi morali biti dosegljivi samo na recept, na voljo v prosti prodaji v številnih kmetijskih trgovinah, brazilski kmetje pa z njimi veselo pitajo svoje govedo in prašiče – medtem ko so v Evropi hvala bogu strogo regulirani, če ne že prepovedani. »Evropska komisija ne sme prezreti, kar se dogaja v Braziliji z vidika zlorab živalskih zdravil in pomanjkanja sledljivosti. Zato mora odstopiti od sporazuma z Mercosourjem,« je ob objavi preiskave poudaril predsednik IFA Francie Gorman.

Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 51, 23. december 2025.

Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.

revija Jana