Težka zgodba povezala ljudi: Mengeška dobrovoljca s sijočo rdečo kroglo
Irena in Boštjan Polak sta sejalca dobre volje. Preprosta človeka, ki jima je življenje večkrat spodmaknilo tla pod nogami, a sta vsakokrat vstala in krenila dalje.
Na malem trgu v Mengšu stoji lesena hišica, nekaj korakov proč pa rdeč jajček – takšen, kot bi ga smuknili iz pravljice! Otroci se podijo po drsališču, odrasli pa kramljajo med srkanjem toplih pijač in se prestopajo ob ritmu glasbe. Hladen zrak napolnjuje smeh, in ko ju zagledam, je jasno, komu je uspelo povezati ljudi. Irena in Boštjan Polak sta sejalca dobre volje. Preprosta človeka, ki jima je življenje večkrat spodmaknilo tla pod nogami, a sta vsakokrat vstala in krenila dalje. Od kod črpata optimizem? Zdi se, da agregat dobre volje utripa v Boštjanovih prsih.
V smeh me spravita že po petih minutah in kmalu ugotovim, da tako vplivata na vse obraze, ki se zbirajo ob drsališču. Zakonca Polak ljudje poznajo predvsem po pravljični prikolici v obliki sijoče rdeče krogle, v kateri se skrivajo sladki okusi. Zamisel, da bosta postala prodajalca sladoleda, se je še pred nekaj leti zdela preblisk norosti, danes pa z njo razveseljujeta otroke in odrasle po vsej Sloveniji. V toplih mesecih na prireditvah strežeta sladoled s pisanimi posipi, napitke in sladke grižljaje, pozimi pa ju je mogoče srečati v središču Mengša, kjer tik ob drsališču stoji lesena hiška radosti in veselja.
A to ni pravljica. Mengeška dobrovoljca sta pogosto na nogah do poznih večernih ur, preživljanje družine pa od njiju zahteva veliko odrekanja in vztrajnosti. Njuna življenjska zgodba še ni zapisala zadnjega poglavja, a če sta zmogla prebroditi štiri velike udarce, bosta kos tudi vsem prihodnjim izzivom.
Raka imate
Boštjanova pot v klanec se je začela med epidemijo, ko je zbolel za rakom ščitnice, nato pa ostal še brez zaposlitve. Ko je sezul čevlje izvršnega direktorja v gostinstvu, sta ga v najemniškem stanovanju čakali visoko noseča žena in dveletna hčerka. Takrat je s svojim odzivom osupnil vse okoli sebe.
»Spomnim se, da se je nad njegovim optimizmom čudila že zdravnica. Rekla mi je, da še ni imela pacienta, ki bi tako mirno reagiral: 'Dobro, to imamo, zdaj pa iščimo rešitve. Nisem umrl in ne bom umrl. Povejte, kaj se da narediti, ker življenje gre naprej in jaz se ne bom ustavil.' On je dejansko ob tej bolezni iz sebe potegnil najboljše. Pa ne, da ga okoliščine ne bi pestile, ampak on preprosto rine dalje. Ne poznam človeka, ki bi bil tako vztrajen in pozitiven. Ponosna in vesela sem, da je moj mož,« se nasmehne Irena, ki je hvaležna, ker je Boštjan uspešno prestal operacijo in celotno zdravljenje.
Tista rdeča krogla
In potem se je zgodil »jajček«, kot sladoledni prikolici pravita Polakova. Boštjanova izvedba ideje je bila precej impulzivna in je sprva izzvala kar nekaj slabe volje.
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 1, 6. januar 2026.
Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.
E-novice · Novice
