Mateja J. Potočnik

»Moji dnevi so krasni in bogati,« začne dr. Aleksander Erniša, evangeličanski duhovnik in novi škof, ki mu jutranja molitev in skodelica ekspresa iz črne, ročno izdelane skodelice odpreta vrata v dinamičen začetek dneva. Oče duhovnik mu je začrtal pot ljubezni do ljudi in cerkve, mama Slovakinja, ki se je zaradi ljubezni preselila v Slovenijo, pa mu je dala ljubezen do tega slovanskega jezika in kulinarike.

Novi škof je po misijah v Afganistanu in na Kosovu, trinajstih letih vojaškega vikariata, službovanja v Trstu, zdaj policijski vikar. Iskreno je spregovoril tudi o preizkušnji ločitve in o tem, kako živi preplet odgovornosti, vere in nežnih človeških zgodb. Pa tudi o tem, kako je na vrhu Triglava našel novo ljubezen, Anjo, partnerko, ki ga v celoti razume. Za konec pa je še zavihal rokave in pripravil slovaško božično večerjo, tradicijo svoje mame Ružene: kapustnico in božične oplatke.

Mateja J. Potočnik

Srečamo se  v župnišču evangeličanske cerkve sredi Ljubljane: v skromnih, a prekrasnih meščanskih prostorih z visokimi stropi, kjer se ves čas kaj dogaja: od pomoči starejšim, poučevanja otrok do drugih dejavnosti. »Dela mi zlepa ne zmanjka. Moj dan pa se začne že prej, s kratko jutranjo molitvijo za vse duše pri Policiji, kjer sem vikar, in nadaljuje z jutranjo kavo, ki se je veselim že zvečer. Sem zaprisežen kofetar. Če ne utegnem popiti kave, se moj dan ne začne popolno,« se smeje mladi škof.

Mnenja

Tudi duhovniki so seksualna bitja

Nato se zažene v obveznosti, ki jih ima od umestitve še več. Med drugim ima še več srečanj in intervjujev, saj postavni duhovnik priteguje pozornost. Na srečo se je s starejšim bratom Brankom in mlajšo sestro Petro, s katerima je odraščal v župnišču v Gornjih Slavečih pri Kuzmi, že doma navzel delovnih navad.

Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 51, 23. december 2025.

Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.

revija Jana