MPA

»Na neki točki življenja tudi to, da daješ vse od sebe, ni dovolj. Nekomu se zdi tisoč petsto evrov malo, nekdo drug pa se prav zaradi tega zneska ne more postaviti na noge. Včasih je potrebno zelo malo, pa se človeku življenje povsem spremeni. To je tudi pomembno sporočilo otrokom, namreč da je socialna stiska lahko samo trenutno stanje in ni nujno njihova prihodnost.«

Zdravje

Aktualov voditelj rezan, šivan in krpan kot igračka iz cunj

S svojimi šovi in dobrodelnimi akcijami, tradicionalni 28-urni novoletni maraton bo letos že desetič, že leta spreminja življenja ljudi. Zaupal nam je, da se je moral sam že zgodaj zanašati predvsem nase, kar je pomembno vplivalo na njegov razvoj, je pa v njegovem življenju kar nekaj ljudi, brez katerih danes ne bi bil to, kar je.

Na eni od življenjskih prelomnic svoje mladosti se je najprej zakopal v knjige. Ne ve, kako in kdaj mu je v roke prišla tista s koraki manifestacije svojega življenja. »Ko nimaš nič drugega, imaš svinčnik, list papirja in domišljijo vedno pri sebi. Tako lahko načrtuješ in sanjaš.« Predlagano je bilo, da si sebe predstavljaš najdlje v prihodnosti, kot si lahko. Na sto let si ni upal pomisliti, se je pa precej jasno videl pri devetdesetih.

Miran Jursic

»To je tvoj življenjski cilj. Zapišeš si, kdo si pri teh letih, kaj počneš, kako je videti tvoj dan, kje živiš, s kom, imaš vnuke, koliko. To je ultimativna manifestacija. Iz tega potem dobiš sliko, kdo si pri osemdesetih, sedemdesetih, šestdesetih, petinštiridesetih, tridesetih, petindvajsetih, da lahko v določeni starosti preveriš, kje si in koliko zaostajaš za cilji o zdravju, odnosih, karieri, materialnem stanju, ki si si jih zastavil. Do zdaj so se mi vsi uresničili, celo hitreje, kot sem zapisal v časovni okvir. Že takrat, mislim, da je bilo to na začetku dvajsetih, sem zapisal, da si želim delati na radiu in televiziji, pa takrat nisem bil še nikjer. Med cilje sem si zapisal radijskega viktorja in da želim nasmejati cel stadion ljudi. Le nekaj let pozneje sem nastopil na otvoritvi novega stadiona Stožice in resnično nasmejal ves stadion. Na žalost tega lista danes nikjer ne najdem, se pa spomnim vsega, kar sem tam napisal!«

Odnosi

Carmen Medic - ženska, ki se je pobrala z dna

Brez nič ni nič! 

Že pri sedemnajstih letih je kot policijski kadet živel in se preživljal sam. Ena ključnih oseb za mladega fanta je bil takrat Bojan Tomažič, oče njegove nekdanje punce. »Ko je ostal brez službe, je poprijel za vsako delo, nič mu ni bilo pretežko, in je še mene, ki sem bil povsem brez denarja, vozil s sabo, šla sva tudi sredi noči, če je bilo treba. Moraš se premakniti, mi je dejal, nič se ne bo zgodilo samo od sebe. Dal mi je nekaj denarja za začetek in mi pokazal, še povsem zelenemu – na začetku se seveda nisem znašel, kako naj si poiščem službo. Na koncu sem našel kar nekaj dela in bil vedno v dveh službah, tako kot še danes.«

arhiv Radio 1

Brez nje ne bi bil na radiu

Njegovo zgovornost so seveda opazili vsi prijatelji in sodelavci. Na službeni poti z dvema policistkama so na radiu slišali reklamo, da na postojnskem Radiu 94 iščejo nove voditelje. »Rekli sta mi, da je to zame, ker tako rad govorim, pa še plačali mi bodo za to. In sem šel.« Sprejela ga je urednica Sabrina Mulec. »Rekla je, da se ji zdi, kot da me je že slišala na nekem radiu, jaz pa sem bil tam prvič v življenju,« se nasmehne. Dovolila mu je kreativnost, svobodo in ga veliko naučila. »Čeprav sem imel drugačen naglas kot sodelavci in sem izstopal, so mi dovolili, da sem svoj. Če bi me Sabrina takrat zavrnila, verjetno ne bi šel več na nobeno avdicijo in danes ne bi bil na radiu,« se nasmehne in zaupa, da sta s Sabrino še vedno v stiku.

Arhiv Radio 1

Razumel je moj humor

»Leo Oblak, nekdanji lastnik Radia 1, je bil prvi, ki me je popolnoma razumel. Včasih je imel še bolj nore ideje od mene, da sem ga jaz moral ustaviti. Razumel je, da je humor humor in satira satira, da z njima nikomur ne želim nič slabega in da je moj cilj nasmejati ljudi. Kot Kraševec je odraščal ob gledanju italijanske televizije in torej razumel moj način humorja na radiu. Zato mi je ob spornih zadevah vedno stal ob strani, kar je bilo zame zelo pomembno. Vedno me je podpiral in upošteval moje želje, da smo nakupili opremo, ki smo jo potrebovali, ali poiskali sodelavce, ki so nam še manjkali. Od njega sem se res veliko naučil.«

Spodbujal me je, naj bom pristen

Programski direktor Radia 1 Andrej Vodušek mu je pomagal pri oblikovanju njegove radijske osebnosti s preprostim nasvetom, naj bo pristen. »Na začetku sem vodil program ob vikendih. Andreju sem velikokrat razlagal, kaj bom povedal v etru, a je tam potem vse skupaj izpadlo povsem drugače. Spodbujal me je, naj ne igram voditelja, ampak naj bom pristen, kar je težko, ker vsi nekoga posnemamo, imitiramo ali imamo predstavo, kakšen mora biti voditelj. Mislimo, da je slabo, če smo, kar smo.«

Darja Štravs Tisu

Kreativni tandem

Med sodelavci je našel ljudi, ki jim zaupa tudi osebne stvari. Eno takih pristnih prijateljstev je spletel s kreativnim direktorjem Nejcem Tisujem, ki mu pravi kar možgani radia. »Kadar moje misli in ideje odplavajo, jih zna Nejc spraviti v pravo obliko. Skupaj sva kreativni tandem.« Veliko se pogovarjata o službi in življenju nasploh, saj z družinama skupaj preživljajo dopust. »Če bi Nejc zapustil radio, bi ga jaz tudi,« je neomajen. »Nejca cenim, ker zna uravnotežiti vodenje radia z razumevanjem nas zaposlenih. Včasih se počiva, ampak se potem znava tudi pogovoriti!«

Skupaj ustvarjata vsebine

 Na radiu je še en nepogrešljivi član, producent Klemen Trček, s katerim sestavljata vsebine in ga spremlja tako na radiu kot na televiziji, zraven je tudi pri predstavah, pa čeprav samo zato, da komentira dogajanje. »Z mano je bil na triurnem sestanku z režiserjem predstave Moški so z Marsa, ženske so z Venere, Gašperjem Tičem. Po sestanku sem rekel, da s Tičem ne bom delal, ker imava različen pogled na komedije in predstave. Pa mi je Klemen sarkastično dejal, da se od tako šolanega in izkušenega človeka res ne morem ničesar naučiti in da imam prav. Zasmejal sem se, razumel, kar mi je hotel povedati, in na koncu je bila predstava zelo uspešna. Od Gašperja pa sem se res ogromno naučil!«    

Tujina

Splazil se je z morišča v Srebrenici, leta pozneje postal orodje pravice

Za uspešnim moškim stoji Ana

Poznata se že od srednješolskih let, spoznala pa sta se preko Denisovega najboljšega prijatelja. Ko sta se konec dvajsetih let ponovno srečala in šla nekajkrat na pijačo, sta ugotovila, da je to to. »Najbolj cenim, da me je vedno podpirala, bila razumevajoča in ni nikoli komplicirala, ko sem imel kup projektov, tri ali štiri službe in me po cele dneve ni bilo doma. Kadar imam turneje, grem zjutraj od doma in pridem domov ponoči. Sama je z obema otrokoma, za to je treba imeti kar veliko potrpljenja, ampak razume in zaradi tega med nama ni bilo nikoli nobene napetosti. Ne mara pa biti v medijih in to spoštujem, zato svoje družine nikoli preveč ne izpostavljam.«

arhiv Radio 1

Živeti za danes

Goran Obrez, sicer urednik športnega dnevnika Ekipa, je prijatelj, ki ga spodbuja živeti danes, ne pa v preteklosti ali prihodnosti. Denis priznava, da mu gre to trenutno (še) bolj slabo od rok, kajti če v svoji glavi nima načrtov za vsaj dve leti vnaprej, je že nervozen, se smeji. »Fizično sem sicer tukaj, z glavo pa že usmerjen v jutri ali naslednji teden. Nismo še izpeljali maratona, pa sva z Nejcem že začela načrtovati Deželo junakov. Ali pa se ukvarjam z Janezi, ki jih še nismo niti začeli igrati, ali s tem, kaj bo drugo leto decembra, ali kaj se bo dogajalo leta 2027.«

Sicer pa ni teme, o kateri se z Goranom ne bi med mogla pogovarjati, od športa, družine do počutja. Veliko se družijo. »Všeč mi je njegov pogled na življenje. Bolj ali manj počne, kar rad počne, zanj je pomembno, s kom se druži, in živi za danes. Z veseljem gre z mano na koncert, ki je všeč meni, čeprav njemu ni, medtem ko jaz ne bi šel z njim (smeh), pa mi tega ne zameri. Zna me pomiriti, po drugi strani pa mi tudi odkrito pove, da preveč delam.« Težava je v tem, da Denis vse te stvari rad počne, zato jih ne jemlje kot delo. »Vem, kako se nekateri ljudje v službi 'matrajo', toda to, kar jaz počnem, je sreča, samo res je časovno naporno.«

Nepogrešljivi Vid Valič

Kdo ve, v katero smer bi krenila njegova kariera stand up komika, če ga Vid Valič ne bi povabil v Špas Teater, da skupaj nekaj naredita. »Vid je imel predstave vsakih 14 dni, jaz sem bil njegov zadnji gost. To, kar sva naredila, je bilo ljudem tako všeč, da sva od leta 2011 s predstavo nastopala kar štiri leta po vsej Sloveniji in se veliko družila.«

Šimen Zupančič

Zaupnica Jana Morelj Vidmar

 »Jana je bila prva oseba, ki sem jo spoznal, ko sem prišel na avdicijo za voditelja na Radiu 1. Kar nekaj let sva potem skupaj delala tudi v jutranjem programu. Nanjo  se lahko kadarkoli obrnem in jo pokličem tudi sredi noči. Bil sem njena poročna priča, pomagala pa sva si že v mnogih ključnih trenutkih. Odkar ni več v Denis Avdić Showu, se zaradi moje zasedenosti sicer ne moreva več toliko družiti, sva še vedno skupaj na firmi in se pogosto vidiva.«

Zanimivosti 28-urnega dobrodelnega maratona:

Privilegij je prepoznavnost usmeriti v dobrodelnost. Zaradi izkušenj, ki jih je Denis dobil v policijski službi, ve, kako je ljudem, ki se znajdejo v težkih razmerah, in kako speljati pogovor, ne da bi ga povsem preplavila čustva. »Znam začutiti bolečino, razumem, kaj ljudje preživljajo, toda v popolnosti si tega ne moreš nikoli predstavljati. Zaradi tega na ta maraton gledam kot na privilegij, da lahko svojo prepoznavnost usmerim v dobrodelnost.«

Omrtvičeni jezik kot pri zobozdravniku. »Od tega vrtiljaka čustev – pogovorov z družinami in veselih gostov, lahko rečem, da imam po 28 urah govora usta in jezik povsem omrtvičene. Občutek imaš, da samo še nekaj momljaš, nič več ne čutiš, kot po anesteziji pri zobozdravniku.« (smeh)

28 ur delaš, 28 ur spiš. »Po maratonu grem vedno domov v tišino. Otroka sta pri babici, jaz pa grem naravnost v posteljo in spim nekje do devetih zvečer. Potem se z Ano prestavim pred televizijo, pogledava en film, ob enajstih zaspiva in potem naslednji dan spim vse tja do desetih. Če 28 ur delam, sem potem 28 ur v postelji.« (smeh)

revija Jana