Carmen Medic - ženska, ki se je pobrala z dna
Danes vem, da je v disfunkcionalni družini, v kakršni sem imela vlogo grešnega kozla, običajna dinamika, da takega člana izolirajo od drugih članov družine, pravi Carmen.
Ime Carmen ji je podarila sedemnajstletna mamica, ki jo je rodila v Avstriji. Tedaj ji je bil všeč film Carmen iz Granade, v katerem se glavna junakinja nesrečno zaljubi v oficirja. Carmen je odrasla v odgovorno žensko. Ustvarila si je družino. Ob nedeljah je lepo oblečena hodila k maši. Družina je navzven veljala za popolno, Carmen pa je kljub temu mislila, da je z njo nekaj narobe in da si ljubezni ne zasluži, saj je ob rojstvu dobila vlogo večnega krivca, ki pa je danes ne sprejema več. Preveč jo je stala. Nikogar ne obsoja in ni jezna. Hvaležna je staršem za življenje. Želi si le, da vedo, da ni vražja, ampak si zasluži biti ljubljena. In to bi zdaj rada prenesla vsem tistim, ki se znajdejo v vlogi grešnih kozlov. Da obstaja pot k svobodi.
Srečava se v ljubljanskem hotelu. Kraj je izbrala Carmen. Odločna je. Življenje je vzela v svoje vajeti. Takoj sem opazila njen smisel za lepo. Okusno oblečena v oblačila jesenskih odtenkov je polna življenjske energije kljub deževnemu dnevu uživala ob skodelici mače.
Na družbenem omrežju so me pritegnili njeni zapisi, v katerih iskreno pripoveduje o svojem življenju, o padcih in vzponih. Hudo je zbolela, se znašla na dnu, želela umreti, a je ostala. Zaradi hčera. Vso odgovornost za to, da zaživi po svoje, je prevzela nase. Šest let je jemala antidepresive. Sprva je pomagalo, potem je bilo še huje. Telo ni želelo živeti. Iz brezna sta ji pomagala prijateljica in prijatelj. Bližnji za to pogosto nimajo moči. Ključen je bil tudi zdravnik, ki jo je podprl v želji, da bi življenje nadaljevala brez zdravil. Carmen se je izšolala za tri poklice (metalurginjo, vzgojiteljico, katehetinjo), a je po rojstvu hčera ostala doma.
»Z nekdanjim možem sva se odločila, da jaz skrbim za zdravje in socializacijo otrok ter za nego tasta. Dekleti nista hodili v vrtec, vse je bilo moja skrb. A neizmerno sem uživala v vlogi mame in še danes je to moja največja radost. Odločila sem se, da ljubezen, ki je nisem prejela, dam svojima hčerama. Morala sem se naučiti dajati in prejemati.«
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 48, 2. december 2025.
E-novice · Novice
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se