Stanovanjska politika danes in jutri: Kje je pot do doma?
Tole morate pred volitvami nujno vprašati tiste, ki se potegujejo za vaš glas: kakšni so vaši načrti za stanovanjsko politiko?
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Kajti če se po volitvah zamenja usmerjenost vlade, se bo stanovanjska politika tudi. In torej ni nujno, da bo nova prijazna do ljudi brez kapitala. Če nimate rešenega stanovanjskega vprašanja, če ne morete računati na bogato dediščino ali če v banki nimate stotine tisočev evrov, vprašajte, kako vam bodo pomagali najti pot do doma. Gre za vašo in za prihodnost vaših otrok. Pomembno je.
Slovenija je med evropskimi državami z najvišjim deležem lastniških stanovanj. Je tudi med evropskimi državami, v katerih mladi najpozneje zapustijo dom. Da to dvoje ni povezano? O, pa je! Po podatkih iz lanskega decembra v Sloveniji 74,8 odstotka, torej skoraj tri četrtine ljudi, živi v lastnem domu, preostali so najemniki. Povprečje v EU (po podatkih iz decembra 2024) je 69,1 odstotka, povprečje v evrskem območju pa 65,2 odstotka. In še ena primerjava, v Nemčiji je bilo lanskega decembra 47,2 odstotka lastnikov – več kot polovica prebivalstva torej živi v najetem stanovanju. Slovenija ni rekorderka, je pa nad evropskim povprečjem in med evropskimi državami z najvišjim odstotkom lastništva.
Še ena pomembna statistika (potem pa nehamo, obljubimo): v Sloveniji je delež mladih (16–29 let), ki še živijo pri starših, 79,9 odstotka (pri rekorderjih Hrvatih je 89,9, pri rekorderjih na drugi strani spektra, Dancih, je 32,8 odstotka, evropsko povprečje je 67,8). Slovenski ptički odletijo iz gnezda, ko so povprečno stari 28,9 leta (evropsko povprečje je 26,2 leti). Ne zato, ker bi si nadpovprečno želeli čim dlje ostati pri starših, temveč zato, ker si ne morejo privoščiti lastnega stanovanja. Ne, niti najemniškega ne. Pa sploh ne gre le za mlade, ki ne morejo iz gnezda, z dostopnim stanovanjem imajo težave tudi mlade družine, starejši …
Zadnja vlada se je intenzivno ukvarjala s stanovanjsko politiko in ji postavila nove temelje, a po več kot tridesetih letih zanemarjanja so štiri leta premalo za rešitev vseh nakopičenih problemov. Veliko je treba še postoriti.
Nova normalnost
Zdi se, kot bi se najemništva pri nas držala stigma, nanj gledamo kot na začasno rešitev na poti do svet(l)ega cilja, lastnega stanovanja. A bolj ko gremo proti zahodu, več je najemništva. Na Dunaju, ki je najboljši zgled med mesti, je 80 odstotkov stanovanj najemniških. Brez zadrege in posebnih omejitev najemajo tako revni kot bogati. Graška županja – dolgoletna komunistka – gradi občinska stanovanja, za najemnino in stroške nihče ne sme dati več kot 30 odstotkov svojega dohodka. Ampak Dunaj in Gradec svoj fond najemniških stanovanj gradita že desetletja. Pri nas kljub nedavnim premikom še nismo tam, kjer smo pred 35 leti že bili. Tudi pri nas bi bilo več najemništva, če bi bilo na trgu več najemnih stanovanj in bi bile najemnine zmerne. A v Sloveniji že dolgo ne gre več za izredne razmere, stanovanjska kriza se je v letih naše samostojnosti udobno ugnezdila kot sistemsko stanje, ki ga sprejemamo kot novo normalnost. Stanovanja niso več le prostor bivanja, za tiste, ki si to lahko privoščijo, so naložba, ki denarju ohranja vrednost. S tem pa so za večino postala predraga.
Rešitev sicer obstaja, a zahteva čas: umna stanovanjska politika, ki stanovanje obravnava kot socialno pravico. Začelo se je, toda ali se bo tudi nadaljevalo po volitvah?
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 10, 10. marec 2026.
Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.
Digitalna naročnina
Začnite preizkusno naročnino za samo 0,99 evra!
Digitalna naročnina
Začnite preizkusno naročnino za samo 0,99 evra!
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
