Kako se rak skrije pred našo obrambo? Znanstveniki odkrili nov trik
Znanstveniki so odkrili mehanizem, s katerim lahko rakave celice okrepijo svoj zaščitni ovoj in se tako lažje skrijejo pred imunskim sistemom.
Strokovni nasveti, navade za vitalnost in uravnotežen vsakdan.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Rakave celice imajo številne načine, kako se izogniti obrambi našega telesa. Znanstveniki so zdaj odkrili še enega. V določenih razmerah si lahko ustvarijo debelejši zaščitni ovoj, ki imunskim celicam oteži napad. Pri tem ima pomembno vlogo tudi glukoza.
Naš imunski sistem ves čas išče celice, ki se vedejo nenavadno, in jih poskuša odstraniti. Rakave celice pa so pri skrivanju pred njim lahko presenetljivo uspešne.
Nova raziskava, objavljena v znanstveni reviji Science Advances, razkriva mehanizem, ki jim pri tem lahko pomaga. Raziskovalci so ugotovili, da lahko povišana raven glukoze v določenih razmerah vpliva na zaščitno plast, ki obdaja rakave celice. Ta postane debelejša in imunskim celicam oteži dostop do njih. Raziskovalci so jo zato slikovito primerjali z nekakšnim »sladkornim ščitom«.
Rakava celica se lahko dobesedno bolje skrije
Vsako našo celico obdaja tanka plast različnih molekul, med katerimi so tudi sladkorji. Strokovno ji pravimo glikokaliks. Pri rakavih celicah je lahko ta plast drugačna in precej debelejša. In prav tu nastane težava.
Predstavljajte si rakavo celico, obdano z gosto zaščitno prevleko. Imunske celice jo sicer želijo napasti, vendar do njene površine težje pridejo. Debelejši ovoj lahko tako raku pomaga pri izmikanju naravni obrambi telesa. Znanstvenike je zanimalo predvsem, kaj povzroči, da ta zaščitna plast postane debelejša. Eden od odgovorov je bila glukoza.
Kaj ima s tem krvni sladkor?
Ko so bile celice v laboratoriju izpostavljene višjim koncentracijam glukoze, se je njihov zaščitni ovoj v določenih razmerah odebelil. Toda zgodba ni tako preprosta, kot se morda zdi.
Ni bila pomembna samo količina glukoze. Veliko vlogo je imelo tudi okolje, v katerem so se celice nahajale. Raziskovalci so namreč posnemali različne razmere v tkivih in ugotovili, da kombinacija povišane glukoze in značilnosti okolja okoli tumorja vpliva na to, kako močan postane ta zaščitni ovoj.
Prav zato rezultatov raziskave ne smemo prevesti v trditev, da sladkor, ki ga pojemo, neposredno ustvari ščit okoli raka.
Torej sladkor »hrani raka«?
To je verjetno prvo vprašanje, ki se pojavi ob takšnem odkritju. Odgovor ni tako preprost. Rakave celice tako kot zdrave celice za svoje delovanje uporabljajo glukozo. Toda iz tega ne sledi, da bo kos torte neposredno »nahranil tumor«, medtem ko bi ga dieta brez sladkorja izstradala.
Naše telo namreč glukozo potrebuje. Dobiva jo tudi iz drugih ogljikovih hidratov in jo po potrebi lahko proizvede samo. Nova raziskava govori o nečem precej bolj specifičnem: o tem, kako lahko povišana koncentracija glukoze v določenem okolju spremeni površino rakavih celic in njihovo sposobnost skrivanja pred imunskim sistemom.
To je pomembna razlika, saj bi sicer lahko rezultate hitro napačno razumeli kot prehransko priporočilo bolnikom z rakom.
Raziskovalci so ščit poskusili tudi »odstraniti«
Tu postane raziskava še zanimivejša. Znanstveniki so odkrili beljakovino HSF1, ki ima pomembno vlogo v procesu, s katerim rakave celice gradijo svoj zaščitni ovoj. Ko so njeno delovanje zavrli, se ovoj ni več tako odebelil.
Posledica? Imunske celice, imenovane naravne celice ubijalke oziroma celice NK, so rakave celice lažje napadle. Prav ta del odkritja je za raziskovalce posebej zanimiv. Če bi nekoč lahko preprečili raku, da si zgradi takšno zaščito, bi ga morda lahko naredili bolj ranljivega za imunski sistem.
Do novega zdravljenja je še daleč
Čeprav se sliši obetavno, to še ne pomeni, da so znanstveniki našli nov način zdravljenja raka. Gre za zgodnjo raziskavo, ki pomaga razumeti, kako se rakave celice prilagajajo svojemu okolju in kako se lahko izognejo imunskemu odzivu. Potrebnih bo še veliko raziskav, preden bo jasno, ali je mogoče ta mehanizem varno izkoristiti tudi pri zdravljenju ljudi.
Odkritje pa razkriva nekaj pomembnega: rak ni le skupek celic, ki nenadzorovano rastejo. Celice aktivno spreminjajo svojo okolico, presnovo in celo površino, da bi si zagotovile čim boljše možnosti za preživetje.
In prav njihov »sladkorni ščit« bi lahko bil ena od šibkih točk, ki jih bodo raziskovalci v prihodnosti poskušali izkoristiti.
