J.K.

V Sloveniji že dolga leta vemo, kaj bi bilo treba storiti, da bi se dolenjski in belokranjski Romi lahko začeli vključevati v večinsko skupnost. Toda medtem ko lokalno prebivalstvo trepeče za svoje življenje in lastnino, Romi pa ostajajo tarča rasizma, država in lokalna skupnost raje s prstom kažeta druga na drugo.

Iz prve roke

Ena redkih institucij, katere uslužbenci se vsake toliko časa spustijo iz svojih pisarn in si dejansko umažejo lakaste čevlje v blatu neurejenih romskih naselij v jugovzhodni Sloveniji, je varuh človekovih pravic. Njen predstavnik se je med nekim obiskom, ko se je pogovarjal z vrsto Romov in neromskih domačinov, občinarjev, nevladnikov in tudi vaškimi stražarji, iz prve roke prepričal o razmerah, ob katerih se je lahko samo prijel za glavo. Kar je videl, je opisal v posebnem poročilu, s katerim je seznanil tako vlado kot parlament – in slovensko javnost.

J.K.

Videl pa je v kaotične »slume« zaprte Rome, živeče v »bivalnih razmerah na izjemo nizki ravni, celo take, da resno ogrožajo življenje in zdravje ljudi, predvsem otrok«. Opozoril je na nelegalno orožje, na kraje in motenje javnega reda, na neprestana trenja z domačini in naraščajoče varnostno tveganje. Prisluhnil je pritožbam lokalnih prebivalcev, sitih življenja v večnem strahu, ogorčenih nad objestnostjo Romov in stihijo lokalnih policistov. Izpostavljal je problematiko deklic mater, starih komaj 12 ali 13 let, in spolnih zlorab v romskih družinah. Povzel je pričevanja domačinov o zlorabah socialnih pomoči in posameznih Romih ter poudaril pomen vključevanja romskih otrok v šole in vrtce. Protestiral je zaradi neaktivnosti vlade in občin ter na obeh ravneh predlagal konkretne rešitve, ki bi prekinile »začarani krog nedostojnih bivanjskih razmer, izključenosti, neizobraženosti, nezaposljivosti, nasilja, napadov na tujo lastnino in pomanjkanja ukrepanja organov oblasti, ki vzbuja dvome o učinkovitosti prava«. To je bilo leta 2012.

J.K.

Počasen napredek

Od obiskov Jerneja Rovška, namestnika tedanje varuhinje človekovih pravic, se stanje na Dolenjskem, Kočevskem, v Beli krajini in Posavju na prvi pogled ni bistveno spremenilo. Življenje v romskih getih je še vedno v glavnem kaotično, umazano in nasilno. Zvoki strelov, ki rahljajo živce sosedom, dokazujejo, da je nezakonitega orožja še vedno dovolj. Lokalni policisti imajo še vedno prepolne roke dela. Deklice še vedno rojevajo in socialne delavke še vedno ne vedo, kaj sploh lahko storijo. Socialna pomoč in otroški dodatki so še vedno simbol državne naivnosti in pretirane velikodušnosti. Trenja med Romi in večinskim prebivalstvom so čedalje hujša; z nesmiselnim ubojem Aleša Šutarja so spet vžgala sod smodnika.

Toda čeprav se razmere na prvi pogled niso bistveno spremenile, to ne pomeni, da se ne spreminjajo. Deseto poročilo o položaju romske skupnosti v Sloveniji razkriva, da institucije tako na državni kot lokalni ravni izvajajo vrsto aktivnosti, ki postopoma dajejo prve oprijemljive rezultate. V letu 2022, torej desetletje po Rovškovem poročilu, je v jugovzhodni Sloveniji že delovala vrsta vrtcev, ki so jih v romskih naseljih vzpostavile občine. Da romski otroci redno hodijo v šolo, skrbi inšpektorat za šolstvo, ki kaznuje neposlušne starše; v omenjenem letu je zoper slednje vodil 233 prekrškov. Ministrstvo za kohezijo prek razpisov lokalnim skupnostim deli denar za urejanje osnovne komunalne infrastrukture v romskih naseljih in za sofinanciranje neprofitne najemnine za Rome, ki bi želeli zapustiti svoje rezervate. Zavodi za zaposlovanje pa se ubadajo z vključevanjem Romov na trg dela; v letu 2022 je nove zaposlitve našlo 266 slovenskih Romov, od tega 73 iz jugovzhodnega dela Slovenije. Ne zdi se veliko, a te številke iz leta v leto naraščajo.

Življenje v kletki

Od kod torej občutek, da se ni nič spremenilo? Za odgovor na to vprašanje se moramo spet vrniti k Rovškovemu poročilu, ki razkriva ključno oviro za integracijo Romov v večinsko družbo ...

Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana,  št. 44, 4. novembra 2025.

Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.

revija Jana