revija Jana

 Človek bi rekel, da tako sprevrženih politikov na tem svetu še ni bilo. Pa nas zgodovina hitro postavi na trdna tla. Bili so. In ni se dobro končalo. Sploh tale o Nobelovi nagradi za Trumpa sproža zgražanja. Je pa res, če je ne bi bilo, bi nas večina pozabila, da je bil zanjo leta 1939 predlagan tudi Hitler. Čeprav je šlo za sarkastično potezo švedskega antifašista, je ostala zapisana v analih. Tako kot tudi dvakratna nominacija Josefa Stalina. Leta 1945 in 1948. Je bil pa petkrat zanjo nominiran tudi Gandi, a dobil je ni nikoli.

Največ, kar 54 odstotkov, Nobelovih nagrajencev prihaja iz Severne Amerike. Mnogi niso Američani, a tamkajšnje univerze znajo privabiti najboljše. Vedo, kaj pomeni znanost, kaj intelektualni prestiž. A prav ti Američani so izvolili Trumpa, o čigar prištevnosti sicer mnogi dvomijo, a vseeno igra vlogo mirovnika pri obeh največjih vojnah ta hip. Ker on lahko vse. Prav danes, ko to pišem, je carine na evropski izvoz dvignil na 30 odstotkov. Ker on lahko, naša Ursula pa? Pa nas je v EU domala sto milijonov več kot v ZDA. Da številke ne štejejo, dokazuje tudi dogajanje v Palestini.

Pa ni treba v svetovno politiko. Upam, da je do danes, ko to berete, zgodba o genialnosti naših politikov in Natu že pod streho. Dejstvo je, da slovenska politika, izvoljena in posredno imenovana, ne vzbuja zaupanja. Si predstavljate, kako bi bilo, če bi zares počilo? Bolje, da o tem sploh ne razmišljamo. Naši samovšečni odločevalci bi si verjetno celo zaklonišča delili na leve in desne kote. Ker pri nas tako rekoč za nič več ne znamo stopiti skupaj. Ob nesrečah to morda res ne velja dobesedno, a tudi tam zagretost usahne, ko s terena izginejo TV-kamere. Berem: Letušani naj bi dve leti po poplavah žrebali svoje nove gradbene parcele!? Kar bo gotovo problem. Ljudje smo vedno bolj obrnjeni vsak k sebi.

Župan Žetal je napovedal odstop, ker z nasprotniki vetrnic na bližnjem hribu ne najde skupnega jezika. Proti je skupinica ljudi. V resnici kar težko razumem, kako zelo smo pri nas demonizirali vetrne elektrarne. Zaradi delovanja vetrnic ni pri nas še nihče umrl. Zaradi izpustov iz individualnih kurišč, s katerimi se greje polovica Slovencev – gotovo tudi večina teh, ki protestirajo v Žetalah – pa naj bi jih vsako leto umrlo 1400. A tega protestniki, ki praviloma živijo v okolju, kjer imajo mnogi gozdove in svoj les, nočejo slišati. Zakaj tudi bi, saj tudi  v predlogu podnebnega zakona ostajajo subvencije za fosilna goriva! Onesnaženje gor ali dol, v predvolilnem času subvencij nihče ne bo ukinjal.

Še bolj neverjetna je Petrolova zgodba. Golobu je prišla zelo prav. Zaradi Petrola, ki je zaprl štiri odročne črpalke, smo kar pozabili na njegove kolobocije z Natovimi referendumi. Petrol ima v Sloveniji 318 črpalk. Samo v letošnjih prvih treh mesecih je ustvaril 31 milijonov dobička. Enkrat več kot lani. Vsaj 180 milijonov jih načrtuje do konca leta. Plače uprave niso slabe. Ko je odšla Nada Drobne Popovič, je za odpravnino in zadnje plače prejela 230 tisoč evrov neto. Velika firma, velika odgovornost, visoka plača.

In popolna samovoljnost. Ker oni lahko. Je pa tole zapiranje nerentabilnih črpalk opozorilo. Če lahko ob vseh dobičkih to počne bogati Petrol, zakaj ne bi tudi drugi. Kar nekaj pošt in bankomatov je že izginilo, racionalizacijo napoveduje Mercator. Lani in letos so ter bodo zaprli 70 poslovalnic. Kaj pa zdravstvene ambulante, gasilci, manjše železniške postaje? Za marsikoga z obrobja, ki ne vozi več, je to izbris. Odpis.   

Kolumna je objavljena v reviji Jana, št. 29, 22. julij 2025.

Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.

revija Jana